Vida Božičko
Kmetijstvo in podeželje že tradicionalno bolj postavljajo v ospredje stranke, ki se umeščajo desno od sredine. Zaradi izkušenj, ki jih imamo iz začetka epidemije, in zaradi trenutno nestabilnih trgov z Ukrajino in Rusijo, ki sta pomembni svetovni pridelovalki žit, pa so tokrat hrana, kmetijstvo in samooskrba ena ključnih tem vseh političnih strank.
Kmetijstvo in podeželje že tradicionalno bolj postavljajo v ospredje stranke, ki se umeščajo desno od sredine. Zaradi izkušenj, ki jih imamo iz začetka epidemije, in zaradi trenutno nestabilnih trgov z Ukrajino in Rusijo, ki sta pomembni svetovni pridelovalki žit, pa so tokrat hrana, kmetijstvo in samooskrba ena ključnih tem vseh političnih strank.
Kmetijstvo tradicionalno bolj postavljajo v ospredje desne stranke
Kmetijstvo tradicionalno bolj postavljajo v ospredje desne stranke
"Kmetijstvo, hrana in samooskrba so zdaj med prvimi tremi temami na predvolilnih soočenjih. Vojna v Ukrajini je pokazala, kako pomembno je to področje, in zdaj smo se o tem končno začeli bolj pogovarjati," je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. "Ja, zdaj se vsi opirajo na te teme, res pa je, da bodo po volitvah na to nekateri hitro pozabili. Vseeno pa nekaj strank na podeželje bolj odkrito stavi," je ob tem pripomnil prvi sindikalist kmetov Anton Medved. Na podeželske volivce računata predvsem stranka Aleksandre Pivec Naša dežela in gibanje Povežimo Slovenijo, ki jo med drugim sestavljata Slovenska ljudska stranka in Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije. Resda se v programih teh dveh list največkrat pojavijo besede, kot so kmetijstvo, podeželje in samooskrba, a konkretnih predlogov bi lahko bilo več. Zato bodo v KGZS vse programe podrobno preučili, spisali svoje predloge in jih v kratkem poslali vsem političnim strankam. "Ključno in prvo je, da uredimo odkupne cene. Vem, da država teh ne more določati, a tukaj so vzvodi, da se sklenejo dolgoročne pogodbe v verigi. Seveda se jih vsi ne bodo držali, če pa se jih bodo vsaj nekateri, je to bolje kot nič," je prepričan Žveglič. Nadaljuje, da je treba povečati še delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, urediti pa bi morali tudi gradbeno zakonodajo, da bo bolj spodbudna za kmete. "Za svoje kmetijske objekte plačujejo komunalne prispevke, ki so lahko v nekaterih občinah zelo visoki. Za hlev bi lahko kmet v eni občini plačal prispevek v višini 96.000 evrov, v drugi pa le 6000 evrov. Lastniki podjetij in trgovin se lahko odločijo, kje bodo gradili, in gredo tja, kjer so stroški manjši. Kmet pa kmetije ne more prestaviti," je še pripomnil.
"Kmetijstvo, hrana in samooskrba so zdaj med prvimi tremi temami na predvolilnih soočenjih. Vojna v Ukrajini je pokazala, kako pomembno je to področje, in zdaj smo se o tem končno začeli bolj pogovarjati," je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. "Ja, zdaj se vsi opirajo na te teme, res pa je, da bodo po volitvah na to nekateri hitro pozabili. Vseeno pa nekaj strank na podeželje bolj odkrito stavi," je ob tem pripomnil prvi sindikalist kmetov Anton Medved. Na podeželske volivce računata predvsem stranka Aleksandre Pivec Naša dežela in gibanje Povežimo Slovenijo, ki jo med drugim sestavljata Slovenska ljudska stranka in Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije. Resda se v programih teh dveh list največkrat pojavijo besede, kot so kmetijstvo, podeželje in samooskrba, a konkretnih predlogov bi lahko bilo več. Zato bodo v KGZS vse programe podrobno preučili, spisali svoje predloge in jih v kratkem poslali vsem političnim strankam. "Ključno in prvo je, da uredimo odkupne cene. Vem, da država teh ne more določati, a tukaj so vzvodi, da se sklenejo dolgoročne pogodbe v verigi. Seveda se jih vsi ne bodo držali, če pa se jih bodo vsaj nekateri, je to bolje kot nič," je prepričan Žveglič. Nadaljuje, da je treba povečati še delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, urediti pa bi morali tudi gradbeno zakonodajo, da bo bolj spodbudna za kmete. "Za svoje kmetijske objekte plačujejo komunalne prispevke, ki so lahko v nekaterih občinah zelo visoki. Za hlev bi lahko kmet v eni občini plačal prispevek v višini 96.000 evrov, v drugi pa le 6000 evrov. Lastniki podjetij in trgovin se lahko odločijo, kje bodo gradili, in gredo tja, kjer so stroški manjši. Kmet pa kmetije ne more prestaviti," je še pripomnil.
Znižanje DDV na hrano je všečen, a nesmiseln predlog
Znižanje DDV na hrano je všečen, a nesmiseln predlog
Med predlogi, kako bi lahko ob neizogibnih podražitvah poskrbeli, da bo hrana cenovno dostopna za vse, so se pojavili predlogi, da ukinemo DDV na nepredelana živila. Na Večerovem soočenju je kandidat SDS Dejan Kaloh to idejo podprl, bolj zadržani pa so v KGZS. "Na prvo žogo gre za zelo všečen predlog, a treba je pomisliti tudi na kmeta, ki je davčni zavezanec. Za kmete bi potem morali biti brez DDV tudi semena, gnojila in energenti. Če mora DDV plačati kmet med pridelavo, ga mora tudi potrošnik. To je rešitev le, če bi bili tudi kmetje oproščeni davka," pravi Žveglič. Da je zniževanje DDV-ja nesmiselno, se strinja agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Znižan DDV koristi trgovcem in nižje cene je bolje doseči s kakšnim drugim ukrepom. Trgovina bo sicer morala odvesti nižji davek, ni pa nujno, da bo to prineslo tudi nižjo ceno."
Med predlogi, kako bi lahko ob neizogibnih podražitvah poskrbeli, da bo hrana cenovno dostopna za vse, so se pojavili predlogi, da ukinemo DDV na nepredelana živila. Na Večerovem soočenju je kandidat SDS Dejan Kaloh to idejo podprl, bolj zadržani pa so v KGZS. "Na prvo žogo gre za zelo všečen predlog, a treba je pomisliti tudi na kmeta, ki je davčni zavezanec. Za kmete bi potem morali biti brez DDV tudi semena, gnojila in energenti. Če mora DDV plačati kmet med pridelavo, ga mora tudi potrošnik. To je rešitev le, če bi bili tudi kmetje oproščeni davka," pravi Žveglič. Da je zniževanje DDV-ja nesmiselno, se strinja agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Znižan DDV koristi trgovcem in nižje cene je bolje doseči s kakšnim drugim ukrepom. Trgovina bo sicer morala odvesti nižji davek, ni pa nujno, da bo to prineslo tudi nižjo ceno."
Hrana je zdaj prikladna predvolilna tema, je še prepričan Kuhar, a dodaja, da je vsebine v resnici bolj malo. "To je kot nogomet, vsi se spoznajo na vse. V resnici pa je samooskrba pogosto narobe razumljen koncept. V javnem interesu ni večanje samooskrbe, pač pa večanje konkurenčnosti. Veliko več kot politiki lahko za samooskrbo naredimo kupci, če bi začeli kupovati več slovenske hrane. V političnem smislu pa lahko spremenimo kontekst kmetijstva. Da začnemo na to panogo gledati bolj profesionalno. Če pogledamo, kakšna je realnost, je pri nas že desetletja tukaj malo profesionalnosti, nizka stopnja tehnične opremljenosti, veliko je sivega trga in veliko malih kmetij, ki so samozadostne le za svoje gospodinjstvo. Prav je, da te kmetije podpiramo, a z njimi ne večamo deleža slovenske hrane na trgu," je kritičen.
Hrana je zdaj prikladna predvolilna tema, je še prepričan Kuhar, a dodaja, da je vsebine v resnici bolj malo. "To je kot nogomet, vsi se spoznajo na vse. V resnici pa je samooskrba pogosto narobe razumljen koncept. V javnem interesu ni večanje samooskrbe, pač pa večanje konkurenčnosti. Veliko več kot politiki lahko za samooskrbo naredimo kupci, če bi začeli kupovati več slovenske hrane. V političnem smislu pa lahko spremenimo kontekst kmetijstva. Da začnemo na to panogo gledati bolj profesionalno. Če pogledamo, kakšna je realnost, je pri nas že desetletja tukaj malo profesionalnosti, nizka stopnja tehnične opremljenosti, veliko je sivega trga in veliko malih kmetij, ki so samozadostne le za svoje gospodinjstvo. Prav je, da te kmetije podpiramo, a z njimi ne večamo deleža slovenske hrane na trgu," je kritičen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
