Timotej Milanov
Samo domači sektor prireje mleka je glede na proizvedene količine in odkupne cene po navedbah Žvegliča v zadnjih desetih letih izgubil 200 milijonov evrov.
"Kmetje si ne bi želeli, da bi se leto, ki se izteka, kdaj ponovilo," pravi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič in izpostavlja, da so leto poleg pandemije covida zaznamovale še katastrofalna spomladanska pozeba in druge vremenske nevšečnosti, kot so suša in nevihte. Ob tem so se morali kmetje še ves čas soočati z nizkimi odkupnimi cenami.
Kot pozitivno Žveglič izpostavlja sodelovanje kmetijskih nevladnih organizacij - Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in KGZS. "To sodelovanje in skupni nastop sta privedla do tega, da se je 1. decembra zgodil zgodovinski dan, ko je slovenska vlada prepoznala strateški pomen kmetijstva in mu v novem programskem obdobju namenila več sredstev od minimuma, ki ga od države zahteva Evropska komisija." Takrat so se namreč končala mukotrpna pogajanja med kmeti in vlado glede obsega sredstev, ki jih bo predvideval strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Kmetom pa je uspelo doseči, da jim je vlada zagotovila dodatnih 210 milijonov evrov za investicije, brez katerih po mnenju Žvegliča ne bi mogli zagotoviti primernega razvoja slovenskih kmetij. Že pred tem, avgusta ob izvedbi manjših protestov, jim je vlada zagotovila še 100 milijonov evrov. V prihodnjem letu bo subvencija za kmete v sklopu prvega stebra znašala 180 evrov osnovnega plačila na hektar.
"Cene govejega mesa bi bile lahko takšne kot pred epidemijo, saj se prodajne cene niso znižale, kmetje pa kljub temu dobijo manj. Po drugi strani se še večji nesmisel kaže pri prašičih, ki jih imamo že tako ali tako malo, pa še teh ne moremo prodati," pravi predsednik KGZS Roman Žveglič. Fotografija je nastala na njegovi kmetiji v Stržišču pri Sevnici.
Tudi sicer je bil angažma zbornice po besedah direktorja KGZS Janeza Pirca letos usmerjen predvsem v pripravo strateškega načrta SKP, pri čemer so bile njihove pripombe večinoma vključene vanj. Kot še pove Žveglič, nikoli ne bodo v vseh kmetijskih organizacijah povsem zadovoljni z načrtom v celoti, a ta je v zaključni obliki precej boljši kot v prvotno predlagani. Pri tem doda, da bodo morali biti kmetje pozorni na pripravo izvedbenih aktov za SKP za leto 2023, da ne bi bilo pri teh kasneje kakšnih odstopanj.
Kljub omenjenemu uspehu pri pogajanjih pa situacija v slovenskem kmetijstvu ostaja resna. Samo domači sektor prireje mleka je glede na proizvedene količine in odkupne cene po navedbah Žvegliča v zadnjih desetih letih izgubil 200 milijonov evrov. "Za nami je ena najdražjih setev v zgodovini slovenskega kmetijstva … Faktorski dohodek bo za četrtino slabši kot v preteklih letih in drugi najslabši v zadnjih 15 letih. To je izredno slab obet. Stroški na področju kmetijstva se zelo višajo, odkupne cene temu ne sledijo. Zato upam, da nam bo uspelo s fronto nevladnih organizacij urediti razmerja v verigi," pravi Žveglič o ciljih za prihodnje leto. Kmetje so pri vprašanju cen povsem odvisni od dogajanja na trgu. Ker pa je trg v Sloveniji majhen, Žveglič opozarja, da lahko že vsak kamion uvoženega sadja ali zelenjave poruši cenovna razmerja.
Pri trgovskem uvozu hrane je Slovenija po mnenju predsednika KGZS glede na kakovost postala odpad za slabše blago
Bi pa lahko država na nek način regulirala situacijo, če bi imeli vzpostavljen sistem, pri katerem bi se "sprožil alarm", če bi odkupne cene padle pod proizvodne stroške, po tej poti gredo Nemčija, Španija in Francija, še navaja predsednik KGZS. Pri trgovskem uvozu hrane je Slovenija po mnenju Žvegliča glede na kakovost postala odpad za slabše blago. "Če pogledate samo podatek, koliko artiklov hrane je Uprava za varno hrano v času epidemije umaknila s trgovskih polic, vidimo, da gre za povečan trend."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
