Na območju javnih vodovodnih sistemov Sveti Duh na Ostrem vrhu, Gaj nad Mariborom in Srednje – Žavcarjev vrh že od petka velja priporočilo Mariborskega vodovoda, naj uporabniki vodo pred uporabo prekuhavajo. Zbrali smo še nekaj drugih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o pravilnem ravnanju z živili in vodo po poplavah, da se prepreči izbruh nalezljivih bolezni na poplavljenih območjih. Priporočila veljajo tudi za vse, ki bi morebiti želeli kot prostovoljci pomagati pri čiščenju.
Prekuhavanje vode
S pravilnim prekuhavanjem uničimo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo. Vodo prekuhamo v čisti kuhinjski posodi, oprani z detergentom in vodo. Potem ko voda zavre, na NIJZ priporočajo, da burno vre vsaj tri minute. To zagotavlja tako široko varnost, da lahko to vodo uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.
Da se ne bi že prekuhana voda ponovno onesnažila, jo je najbolje hraniti v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali, in sicer pokrito in v hladilniku. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (na primer filter za kavo).
Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja ali drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.
Ravnanje z živili
Tudi za ravnanje z živili, ki nam jih ni uspelo umakniti na varno, veljajo posebna priporočila NIJZ. Če so prišla v stik s poplavno vodo ali v njih najdemo tujke, jih zavržemo, enako storimo z živili, na katerih zaznamo nastanek plesni. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo. Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb, in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Površino embalaže po možnosti tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno velja, da kemičnih snovi, na primer naftnih derivatov, ne moremo sprati z živil. Prav tako moramo zavreči živila, ki so bila po izpadu elektrike v hladilniku več kot štiri ure in v zamrzovalniku več kot 24 ur.
Nujno je razkuževanje
Pri čiščenju poplavljenih prostorov ne zadoščajo zgolj sušenje, čiščenje in prezračevanje, temveč je treba tla, stene in predmete, ki so bili v stiku z vodo, tudi razkužiti. Za razkuževanje uporabljamo na primer klorove preparate ali druga ustrezna razkužila, ki pa jih moramo vedno pripraviti in uporabiti po navodilih proizvajalca. Ko so prostori in oprema čisti in suhi, lahko vanje vrnemo živila v nepoškodovani embalaži. Da preprečimo širjenje nalezljivih bolezni, pri čiščenju uporabljamo rokavice, zaščitno haljo in gumijaste škornje. V poplavljenih prostorih, ki so bili več dni zaprti, pa se lahko razmnožijo tudi plesni, zato pri delu v takih prostorih uporabimo še zaščitne maske.
