Ko zadenemo vremensko napoved

Sneženje s srede na četrtek smo res dobro zadeli, točneje se skoraj ne da.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Točnost napovedi je odvisna tudi od tega, kako pozorno jo uporabnik posluša, prebere, pogleda.

REUTERS

Sneženje s srede na četrtek smo res dobro zadeli, točneje se skoraj ne da. Seveda to ni samohvala, ampak dejstvo, ki ga potrjujejo meritve. Nekaj sem o napovedovanju sneženja in količine snega že napisal. Že napovedovanje padavin ni samo meteorološki problem, ampak tudi problem komunikacije, ubesedenja tega, kar ljudje dejansko slišite. Že večkrat se je zgodilo, da sem dobil povratne informacije, da se nekako ni potrdila napoved, ki smo jo izdali. Na primer, kdaj naj bi se padavine začele pojavljati, koliko in kje naj bi padlo in podobno. Tudi jaz kdaj poslušam le "z enim ušesom" in potem ne slišim vsega ali pa si zapomnim malo drugače, kot je bilo povedano. In v teh časih, ko je že skoraj zapravljanje časa, če naenkrat opravljaš le eno delo, se to lahko hitro zgodi.

Je že tako, da je treba vremensko napoved poslušati zbrano, še posebno, če je malce daljša in če se "dogaja". Kadar že en teden ponavljamo, da bo sončno in suho, je površnost še nekako na mestu, ko pa se vreme spreminja, je vendarle potrebne nekaj pazljivosti tudi pri poslušanju vremenske napovedi. Po drugi strani pa, koliko od vas jo sploh še posluša? Ali ni slika močnejša od besede? Pri toliko raznih vremenskih spletnih straneh in mobilnih aplikacijah nam je sploh ni treba več poslušati. Kar nas, na splošno mišljeno, siromaši in dela bolj površne. Saj ne poslušamo le vremenske napovedi in poročil, na primer, ampak tudi eden drugega, kar je, seveda, dosti pomembneje. Koliko časa smo sploh zmožni zbrano poslušati? Ne samo vremena, poročil, tudi glasbo, na primer. Ja, prometno poročilo, ki traja deset, dvajset sekund, še. Pol ure poslušanja nas pa že naredi nestrpne.

Nekoč sem sam sebe preveril, kaj sem si zapomnil od večernih poročil na televiziji. Sem bil kar malo razočaran nad sabo. Že res, da nam niso vse novice enako pomembne in da gredo nekatere mimo nas, vprašanje pa je, kaj smo sploh zbrano poslušali. Kajti pri poslušanju se moramo zbrati, umiriti, o izrečenih besedah moramo razmisliti. Ko na hitro preletimo zaslon z vremenskimi simboli, si domišljamo, da smo si zapomnili vse, od temperature do tega, kakšno bo vreme vsako uro dneva, ki je pred nami. Nekateri imate srečo, da imate fotografski spomin. Večina nas ga nima. In morda vam bolj ostane v spominu kramljanje meteorologa z radijskim voditeljem, ko lahko povemo vremensko zgodbo, kaj in kako, zakaj in kje ter koliko časa … Če seveda poslušate, ne pa da vmes vključite mikser, ki vam zakrije del stavka. Morda se sliši čudno, a točnost napovedi je odvisna tudi od tega, kako pozorno jo uporabnik posluša, prebere, pogleda. Vsaj ocena o točnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.