Luka Mlakar
V koaliciji še niso obupali nad ustanovitvijo demografskega sklada.
Vladna koalicija SDS, NSi in SMC bo na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, ki ga je za prihodnji petek sklical premier Janez Janša ugotavljala, katere projekte oziroma zakonske predloge bi do konca parlamentarnega mandata lahko uspešno spravili skozi parlamentarno sito. Poleg koalicijskih poslancev in nekaterih ministrov so vabilo na sestanek prejeli tudi poslanci DeSUS, SNS in poslanca narodnih skupnosti, ki v državnem zboru podpirajo Janševo manjšinsko vlado. Za katere projekte in zakone bo podporo iskal premier Janša, za zdaj ni uradno znano. "Verjetno se bomo pogovarjali tudi o noveli zakona o dohodnini, glede ostalega pa se bomo dogovorili, kaj in kako," pravi namestnica vodje poslancev SDS Alenka Jeraj.
Če ne bo 46 glasov, bodo dvignili roke
Po izstopu Mateje Udovč iz poslanske skupine SMC ima vladna stran v parlamentu samo še 37 glasov. V krogih blizu vlade je tako mogoče slišati, da bo ključen pogoj za to, v katere zakone bo koalicija zagrizla do izteka mandata, 46 glasov poslancev. Z zakoni, ki ne bodo uživali večinske podpore poslancev, se v koaliciji ne nameravajo truditi. Za trd oreh bi se lahko izkazala že prej omenjena novela zakona o dohodnini, s katero vlada predlaga kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot tudi kapitala. Poslanci bi morali o tem odločati že sredi prejšnjega meseca, a je vodja poslancev SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal preložitev odločanja na eno od naslednjih sej.
Poslanec DeSUS Robert Polnar je nasprotoval noveli zakona o dohodnine.
Takrat se je zataknilo, ker je noveli nasprotoval poslanec DeSUS Robert Polnar, zaradi bolezni pa je na seji manjkal poslanec SMC Dušan Verbič. Ali bodo poslanci, pred katerimi sta samo še dve redni seji, možne so sicer še izredne seje, sploh odločali o noveli ali pa bo ta obtičala v predalu, še ni jasno, ker v koaliciji zanjo še niso zbrali 46 glasov podpore. Jeziček na tehtnici bodo poslanci DeSUS, ki pa se sestanka na Brdu ne nameravajo udeležiti. "Mi nismo del koalicije. Ne vem, kdo je to poslal. To je bila pomota, mi smo opozicijska stranka," poudarja namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak. "Vabljeni so bili zato, da se dogovorimo, se pa ima vsak pravico odločiti, ali bo prišel ali ne," neudeležbo poslancev DeSUS komentira Jerajeva.
Nov poskus ustanovitve demografskega sklada
Bolje kot noveli zakona o dohodnini trenutno kaže predlogu zakona o demografskem skladu, o katerem naj bi poslanci po naših informacijah odločali na marčevski redni seji državnega zbora. O ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada, ki bi upravljal s skoraj devet milijardami evrov državnega premoženja, pri čemer bi del sredstev iz dividend in kupnin vsako leto namenili za pokojninsko blagajno, bi morali sicer odločati že julija lani, a so se v koaliciji odločili za preložitev glasovanja. "Ne želimo, da se ta pomembna odločitev sprejema v politično tako pregretem ozračju," je takrat dejal premier Janša. Vlada, ki je le nekaj dni pred glasovanjem o zakonu, doživela hud poraz na referendumu o vodah, si takrat nikakor ni želela novega referenduma, ki so ga v primeru, če bo zakon sprejet, napovedovali v sindikatih, pa tudi v nekaterih opozicijskih strankah.
Ivan Hršak pravi, da poslancev DeSUS ne bo na Janšev koalicijski sestanek.
Pri novem poskusu ustanovitve demografskega sklada v koaliciji računajo tudi na poslance DeSUS. Ti so se glede zakona poleti znašli na nasprotnih bregovih z stranko, ki jo vodi Ljubo Jasnič. Hršak na vprašanje, kakšno je njihovo stališče glede zakona o demografskem skladu in sprememb zakona o dohodnini, odgovarja, da še ne ve, o čem bodo govorili na koalicijskem vrhu. Kot poudarja, se bodo do zakonov opredelili, ko bodo dobili več informacij oziroma ko bodo slednji vloženi v proceduro. Prvak SNS Zmago Jelinčič medtem napoveduje, da bi v SNS podprli nov poskus ustanovitve demografskega sklada. "Če bodo poskusili, bomo glasovali za, ker to za upokojence prinaša dodatne bonitete. To zadevo bi bilo smiselno podpreti, sicer se bo to spet od začetka odpiralo v naslednjem mandatu," pojasnjuje Jelinčič in dodaja, da se bo odzval vabilu na Brdo.
Maksuti: Ne pričakujem nobene spremembe razmerja sil
"Do konca mandata pričakujem kadrovanje do zadnjega in deljenje političnih izhodišč za naslednji mandat tistim, ki bodo to želeli. SDS se bo krepil oziroma na neki točki izbira svoje kandidate, poslanci DeSUS bodo šli verjetno v pasivo, ekipa okoli Zdravka Počivalška pa se je očitno odločila, da bo šla na volitve s svojo stranko Konkretno. Zmago Jelinčič bo verjetno iskal bonitete za naslednji mandat, ker se močno zaveda, da je s tihim neposrednim podpiranjem vlade iz opozicije dokončno postal Janšev človek, kar je tudi zmeraj bil. V tem smislu si ne obeta nič od naslednjega mandata. Ne pričakujem nobene spremembe razmerja sil, je pa vsekakor logika delovanja te oblasti in Janše kot predsednika vlade, da politično zveste pokliče k sodelovanju, to pa bo med kampanjo poskušal prodati kot, češ pogovarjali smo se, kot opozicija so konstruktivno sodelovali, celo na opozicijski vrh so bili vabljeni, ostali pa ste bili destruktivni," dogajanje v koaliciji komentira politolog Alem Maksuti.
Vlada ni naklonjena uvedbi obveznega cepljenja
V koaliciji pa lani poleti niso dvignili roke samo od zakona o demografskem skladu, temveč tudi od novele zakona o nalezljivih boleznih, s katero je vlada hotela uresničiti odločbo ustavnega sodišča, da so nekateri deli tega zakona, povezani z ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, v nasprotju z ustavo. Proti noveli so takrat glasovali tudi v koaliciji, novega poskusa popravkov zakona pa kljub razveljavljenim vladnim odlokom s strani ustavnega sodišča v tem mandatu ne bomo dočakali. Za spremembe zakona neuradno namreč ni zadostne podpore oziroma politične volje. Na obravnavo v parlamentu sicer čaka novela zakona o nalezljivih bolezni, ki so jo v sodelovanju s pravniki pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v proceduro pa so jo vložili nepovezani poslanci.
Vlada ni naklonjena obveznemu cepljenju proti covidu-19, ki bi ga na predlog NIJZ lahko uvedel zdravstveni minister Janez Poklukar.
V SDS in NSi omenjenega predloga civilne družbe ne podpirajo, do njega pa so zadržani tudi v levi opoziciji, saj bi lahko razburil del javnosti, ki nasprotuje ukrepom za zajezitev epidemije. Revolta in protestov nasprotnikov cepljenja proti covidu-19 pa si pred volitvami ne želi niti vlada. Čeprav zdravniške organizacije zaradi hitrega porasta okužb s covidom-19 pozivajo tudi k uvedbi obveznega cepljenja, zdravstveni minister Janez Poklukar po naših informacijah ne namerava poseči po tem ukrepu. Vlada naj namreč ne bi bila naklonjena temu, da bi minister na podlagi zakona o nalezljivih boleznih cepljenje proti covidu-19 na predlog NIJZ uvrstil na seznam obveznih cepljenj.
Gantar: Vsi so svoje karte že razkrili
"Že samo vabilo na sestanek na Brdu pove, koga predsednik vlade smatra za del koalicije ne glede na to, kaj potem govorijo poslanci DeSUS. Mislim, da kakšnega večjega skakanja iz koalicije ne bo, ker so vsi svoje karte že razkrili. Poslancem DeSUS se ni treba več skrivati za neko nevtralnostjo, ker temu pač nihče več ne verjame. Očitno so bili zelo pozorni do Mateje Udovč, ki se je pridružila stranki Aleksandre Pivec, ampak ne verjamem, da bi ona tvegala kakšne večje skoke iz te zgodbe. Je pa vse odvisno od tega, kaj bo Janša sploh prinesel na mizo. Če se bo odločil za demografski sklad, bodo mogoče poslanci DeSUS poskušali še kaj iztržiti iz tega, sicer pa mislim, da kakšnih posebnosti ne bo," ocenjuje nekdanji predsednik državnega zbora iz vrst Zaresa Pavel Gantar.
Negotova usoda mini socialne reforme
Ko gre za koalicijske partnerje, v NSi neuradno pričakujejo, da bi se lahko na koalicijskem vrhu dotaknili tudi paketa štirih novel zakonov s področja socialne zakonodaje, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja. Tako imenovana mini socialna reforma je bila za obravnavo na vladi pripravljena že jeseni, a je očitno povsem zastala. Več možnosti za sprejem naj bi imel predlog uvedbe energetskih bonov za blaženje visokih cen ogrevanja, ki ga skupaj z ministrstvom za delo pripravljajo na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec. V NSi naj bi bili ob tem še vedno prepričani v uspeh prej omenjene dohodninske novele, še vedno pa naj bi obstajal tudi interes za uvedbo socialne kapice. Možnosti za slednjo so sicer majhne, saj so temu do zdaj nasprotovali poslanci DeSUS.
Usoda mini socialne reforme, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja, je negotova.
Prav slednji so v sredo vložili 47 podpisov za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bodo poslanci poleg novele zakona o javnem naročanju obravnavali tudi njihovo novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z omenjenim predlogom želijo v poslanski skupini DeSUS dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence. Novelo, ki je v prvotni obliki predvidela 3,5-odstotno uskladitev pokojnin za vse upokojence, bodo z dopolnilom koalicije sicer preoblikovali. Kot pojasnjuje Hršak, se bodo upokojenim do vključno leta 2010 pokojnine uskladile za 3,5 odstotka, upokojenim v letu 2011 za 1,7 odstotka, upokojenim od leta 2012 pa za en odstotek. Finančne posledice spremenjenega predloga so ocenjene na 145 milijonov evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
