MOL-ov nakup družbe OMV Slovenija je brez dvoma ena najodmevnejših letošnjih potez v slovenskem gospodarstvu. S 300 milijonov evrov vrednim poslom bo madžarska naftna korporacija postala drugi največji igralec na slovenskem trgu naftnih derivatov. V svoj portfelj bo tako dodala še 120 bencinskih servisov, ki jih bo upravljala skupaj s hrvaško Ino, s čimer bo dobila okoli 40-odstotni tržni delež.
Pri tem se marsikomu poraja vprašanje, kaj bo od tega imela madžarska vlada, ki prav tako vlaga obsežna sredstva v razvojne projekte na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Del odgovora na to ponuja vpogled v lastniško strukturo družbe. Največji lastniški delež v MOL-u imajo tuji institucionalni vlagatelji, ki imajo v rokah 26 odstotkov delnic, madžarska država pa ima zgolj petodstotni lastniški delež, torej ne bi smela imeti večjega formalnega vpliva na upravljanje družbe. A državni delež je tako majhen, ker je vlada v letih 2019 in 2020 sprejela odločitev, da del lastništva prenese na fundaciji Mathias Corvinus Collegium in Maecenas Universitatis Corvini. Vsaka od njiju ima danes v lasti desetodstotni lastniški delež MOL-a. Obe ustanovi obvladujejo ljudje iz kroga predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana.
Denar domnevno zgolj za izobraževanje
Zasebna fundacija Mathias Corvinus Collegium oziroma njena predhodnica, fundacija Tihany, je bila sprva namenjena predvsem oblikovanju mladih konservativnih intelektualcev na vseh ravneh izobraževanja. Ustanovljena je bila leta 1996 s kapitalom družine Tombor. Med drugim je izvajala tudi izobraževalne programe v Romuniji in drugih državah, v katerih živi madžarska manjšina na območjih, ki so bila s Trianonsko mirovno pogodbo odsekana od nekdanje velike Madžarske.
40 odstotkov slovenskega trga naftnih derivatov bo po izvedbi prevzema družbe OMV Slovenija obvladoval MOL.
20 odstotkov delnic MOL-a imata skupno v lasti fundaciji pod nadzorom Orbanovega kroga.
1,1 milijarde evrov vredno premoženje je s prenosom delnic MOL-a in farmacevtske družbe Gedeon Richter dobila vsaka od obeh organizacij.
Prelomno pa je bilo lansko leto, ko je država na fundacijo poleg lastništva stavbe prenesla tudi desetodstotni delež MOL-a. Prihodke od lastništva delnic naj bi po njihovih navedbah uporabili za dolgoročno financiranje svojih programov. Fundacija je na podlagi pridobljenih sredstev že lahko razširila svoje dejavnosti tudi čez mejo na že omenjenem območju, ki ga Madžari imenujejo Karpatski bazen. Fundacijo vodi Balazs Orban, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Viktorja Orbana.
Na ustanovi prenesli tudi delnice farmacevtskega podjetja
Tudi državna fundacija Maecenas Universitas Corvini, ki upravlja Univerzo Corvinus v Budimpešti in je bila ustanovljena leta 2019, je tesno povezana s politiko. Predsednik upravnega odbora fundacije je Zsolt Hernadi, sicer tudi predsednik upravnega odbora MOL-a. V upravnem odboru fundacije pa med drugim sedita še Laszlo György, sicer državni sekretar na ministrstvu za inovacije in tehnologijo, in Janos Martony, zunanji minister v dveh Orbanovih vladah, ki ga najdemo tudi v upravnem odboru MOL-a.
Poleg delnic MOL-a je država na vsako od omenjenih organizacij prenesla tudi desetodstotni delež družbe Gedeon Richter, enega največjih farmacevtskih podjetij v srednji in vzhodni Evropi, ki na leto ustvari okoli 1,6 milijarde evrov prihodkov in ima enajst tisoč zaposlenih. S tem je država razbila tudi svoj kontrolni delež v družbi, ki je pred prenosom znašal 25 odstotkov in eno delnico, s čimer je padla ovira pred privatizacijo družbe, to pa je v madžarski javnosti sprožilo nova ugibanja o tem, kdo bi lahko stal za tem načrtom. Skupno sta tako fundaciji dobili v roke več kot milijardo evrov vredno premoženje za financiranje svojih dejavnosti, kar je po prepričanju Orbanovih političnih tekmecev in kritikov razlog za alarm.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
