Timotej Milanov
Evropska prašičereja je v zgodovinski krizi. Foto: Tadej REGENT
Potem ko je bil po dolgotrajnih usklajevanjih med kmetijskim ministrstvom in predstavniki kmetijskih organizacij dosežen dogovor glede strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, je omenjeni dokument potrdila še vlada in ga tako pet pred dvanajsto poslala Evropski komisiji, kamor so jih države članice Evropske unije morale dostaviti do konca leta. Tudi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek izpostavlja, da iztekajoče se leto kmetom v Sloveniji ni prizanašalo. Pri tem med drugim izpostavlja spomladansko pozebo in težave v čebelarstvu. "Iskali smo tudi načine pomoči za prašičerejski sektor, ki je v celotni Evropi pred zlomom."
Dva stebra: neposredna plačila in razvoj podeželja
Jože Podgoršek: "Kmetom leto ni prizanašalo. Spomnimo se pozebe in težav v čebelarstvu." Foto: Bojan Tomažič
S kilogramom in pol pridelka na panj je čebelarstvo padlo na daleč najnižjo raven od začetka merjenja pridelka medu v Sloveniji. Foto: Sašo BIZJAK
Težko leto tudi za čebelarje
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je ob potrditvi strateškega načrta izpostavil, da je letos čebelarstvo s kilogramom in pol pridelka na panj padlo na daleč najnižjo raven od začetka merjenja pridelka medu v Sloveniji. Strokovnjak za čebelarstvo in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota dr. Stanko Kapun pojasnjuje, da je bilo letos čebelarstvo oškodovano predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb. Zaradi spomladanske pozebe ni bilo možno pridelati dovolj medu akacije in oljne ogrščice. "Tudi kasneje, ko cvetita lipa in kostanj, niso bile najboljše vremenske razmere za izločanje medičine. Komaj jeseni so se nekoliko stabilizirale in tisti kmetje, ki so imeli panje ob poljih z ajdo, so lahko pridelali do pet kilogramov na panj, sicer pridelka ni bilo. Celo poletje je bilo treba obilno krmiti čebele, da so preživele, to pa je bil dodaten strošek za čebelarje. Ti so kasneje sicer dobili nekaj sredstev z interventnim zakonom, a je bila ta pomoč že nekoliko prepozna," pravi Kapun. "Vestni čebelarji so s krmljenjem poskrbeli za svoje čebele, vprašanje pa je, kaj se je zgodilo divjimi opraševalci, kot so čmrlji in divje čebele. Lahko predvidevamo, da je bil njihov razvoj v tem času zelo okrnjen."
Samooskrba s prašičjim mesom bo padla
"Da je država dodatno podprla kmetijstvo, je v redu, ampak zaenkrat še ne vemo, kaj bodo prinesli ukrepi sheme za okolje in podnebje in kmetijsko-okoljsko podnebnih plačil. Komaj takrat, ko bodo vsi ukrepi natančno finančno ovrednoteni, bomo videli, kaj smo pridobili in kaj izgubili," pravi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, ki opozarja, da bo pomembna predvsem izvedbena raven strateškega načrta, saj bo ta neposredno vplivala na ekonomski status vsake kmetije. "Vedno nam govorijo, da prašičereji ne morejo pomagati s proizvodno vezanimi plačili, čeprav je panoga v največji krizi v zgodovini. Z ekonomskega vidika smo tik pred koncem, samo še dobra volja nas ohranja pri življenju. Posledice so že vidne, saj že prihaja do opuščanja dejavnosti na malih in srednje velikih kmetijah. Samooskrba s prašičjim mesom bo v naslednjem letu zagotovo padla." Po podatkih ministrstva za kmetijstvo smo imeli v lanskem letu v Sloveniji 40-odstotno stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom. Varga ob tem izpostavlja, da kljub nizki samooskrbi in nizkih odkupnih cenah kmetje težko prodajo živali. Po njegovem mnenju predvsem zaradi uvoza poceni mesa s strani živilskopredelovalne industrije in trgovskih verig. Trenutno lahko na trgu dobijo 1,45 evra za kilogram svinjskega mesa, kar je ob izrazitem višanju stroškov reje ekonomsko nevzdržno. Samo mineralna gnojila so se v zadnjem letu podražila za 300 odstotkov. Da bi pokrili stroške, bi morali iztržiti vsaj dva evra za kilogram mesa. Varga meni, da pomurska in podravska regija veliko izgubljata z ukinjanjem proizvodno vezanih plačil za strna žita. "To je bil neke vrste amortizer za prašičerejske in govedorejske kmetije, saj smo dobili podporo za pridelavo ječmena kot osnovnega dela obroka za prašiče. Pšenica pa je že zdaj ena najmanj zanimivih kultur za kmete, saj je povezana z ogromnimi stroški pridelave. To bo pomenilo tudi manjšo samooskrbo s krušnimi žiti v državi."
Kdo si bo lahko privoščil dražjo hrano?
Tudi predsednik Zveze govedorejcev Pomurja Branko Buček ni navdušen nad ukinitvijo proizvodno vezanih plačil za strna žita. Cene govejega mesa so se medtem sicer nekoliko popravile, govedorejci si trenutno lahko obetajo štiri evre za kilogram mesa in 36 centov za liter mleka. "Pravijo, da se bo morala domača hrana podražiti. Sprašujem se, kdo si jo bo potem še lahko sploh privoščil. Delavci z minimalnimi plačami zagotovo ne."
Danilo Meolic: "Vsaki dve leti bomo na novo ocenili, kateri sektor je v težavah in potreben pomoči." Foto: Timotej Milanov
Obiščite spletno stran brez oglasov.
