Ob napovedanem nadaljnjem naraščanju cen energentov se v številnih slovenskih gospodinjstvih odločajo za investicije v posodobitev ogrevalnih sistemov. Katarina Kafadar, vodja mreže energetskih svetovalnic Ensvet, pove, da je v zadnjem času največ svetovanj povezanih s toplotnimi črpalkami v kombinaciji s sončnimi elektrarnami. Eko sklad je dobil tudi dodatna sredstva, s katerimi bodo lahko pokrili veliko število vlog, povezanih s sončnimi elektrarnami. Hkrati bodo po besedah Kafadarjeve zaradi nezanesljivosti dobave zemeljskega plina verjetno kmalu ukinjene subvencije za plinske kotle. Na tem mestu se poraja vprašanje, ali so tovrstne investicije v vseh primerih smotrne.
Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rafael Mihalič pojasnjuje, da toplotne črpalke za delovanje potrebujejo elektriko, ki se bo po njegovih ocenah v roku enega leta vsaj za dvakrat podražila. A prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom je v tem trenutku še slabša možnost, pravi, saj se elektrika ne bo podražila v tolikšni meri kot plin. Energetska samooskrba je trenutno eno ključnih vprašanj v slovenskih gospodinjstvih, ki so doslej električno energijo kupovala po nerealno nizkih cenah, pove profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan: "Gremo v isto smer kot Nemčija, kjer imajo zaradi subvencioniranja obnovljivih virov energije dvakrat višje cene elektrike kot v večini ostalih držav Evropske unije." Damijan opozarja, da mora Slovenija ravnati pametneje od Nemčije, ki je hkrati z zelenim prehodom zaprla večino jedrskih elektrarn: "Posledično so začeli graditi plinske parne elektrarne in elektrarne na premog. Torej bolj so prehajali na obnovljive vire, več izpustov CO2 so imeli, hkrati so postali odvisni od Rusije. Mi moramo narediti obratno, tako kot Švedska in Francija, in si z jedrsko elektrarno zagotoviti nizkoogljični in zanesljivi vir energije."
Lahko se pojavijo neželeni učinki
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi lahko množičen prehod na toplotne črpalke ironično pomenil večjo onesnaženost zraka. "V takšni situaciji je treba pogledati marginalno elektrarno, torej tisto, ki nam lahko dobavi dodaten megavat moči, ko ga potrebujemo. Če so kapacitete jedrske elektrarne in hidroelektrarn že zasedene, nam ostaneta samo še uvoz elektrike ali povečanje proizvodnje v termoelektrarni v Šoštanju," pravi Mihalič, ki dodaja, da bi nam v realnosti ostal samo uvoz elektrike, ki je v Sloveniji nujen. "Tudi če bi pozimi zagnali vse, kar imamo, bi še vedno morali uvažati elektriko. Če seštejemo megavatne ure potrebne elektrike v Sloveniji, je okoli 20 odstotkov uvozimo. Kar se pa tiče moči, torej zagotavljanja elektrike v vsakem trenutku, pa več kot 80 odstotkov časa ne moremo zadostiti lastnim potrebam in jo moramo v tem času uvažati. To pomeni, da če bi bili izolirani, bi v 80 odstotkih časa imeli redukcije. To je grozljiv podatek, a do tega ne bo prišlo, ker je Slovenija dobro povezana z drugimi elektroenergetskimi sistemi."
"Premožni ljudje, ki imajo hiše, si lahko privoščijo sončne elektrarne in toplotno črpalko. So pa tudi ljudje, ki ne morajo sanirati zamakajoče strehe in živijo v eni sobi"
Bomo začeli uvažati nekakovostne panele?
Ponekod se že kažejo težave pri dostavi sončnih panelov. "Nekatere proizvodnje imajo kapacitete zasedene za dve leti vnaprej. Zato se bojim, da bodo trg preplavili nekakovostni paneli, ker si jih bodo želeli ljudje čim prej zagotoviti," pravi Kafadarjeva. Stranke tudi opozarjajo, naj najprej pri distributerju preverijo, ali je še sploh možen priklop, ali lahko torej omrežje prenese vse sončne elektrarne in toplotne črpalke v njihovi soseski. Kot pravi, se nekateri za energetske investicije odločijo tudi zaradi viška denarja. "Namesto o naložbah v vzajemne sklade razmišljajo o naložbah v sončne elektrarne in kasneje še o nakupu električnega avtomobila."
Jože P. Damijan meni, da bi morala država na tem področju sprožiti aktivnosti za nove naložbene priložnosti državljanov: "Samooskrba ne bo dovolj, potrebujemo tudi nadomestilo za TEŠ 6 po letu 2033, kar predstavlja gradnja drugega bloka jedrske elektrarne. Za ta projekt bi lahko izdali infrastrukturne obveznice in povabili državljane, ki imajo na bankah skupno več kot 25 milijard evrov prihrankov, da jih kupijo po ugodni obrestni meri." Kafadarjeva, ki se ukvarja tudi s projekti na področju energetske revščine, ob tem opozarja na dodaten vidik investicijskega zagona: "Premožni ljudje, ki imajo hiše, si lahko privoščijo sončne elektrarne in toplotno črpalko. So pa tudi ljudje, ki ne morajo sanirati zamakajoče strehe in živijo v eni sobi. Ti v nekaterih primerih razmišljajo samo o zamenjavi gašperčka."
Glede tega, kakšen manevrski prostor še ima država na voljo pri blaženju posledic dviga cen, Damijan pravi: "Če gre za enkraten šok, ki naj bi se izpel do konca letošnjega leta, potem je smiselno, da država intervenira in te dvige prevzame nase. Če pa bo takšno stanje dlje časa, potem to ne bo več mogoče." Pri tem trenutno stanje in načrtovanje investicij v gospodinjstvih na področju energetike še najbolje povzemajo besede danskega fizika Nielsa Bohra, ki jih navaja tudi Mihalič: "Težko je napovedovati karkoli, še posebej za prihodnost."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
