Nadaljujejo se kadrovske menjave v državnih podjetjih: Cegnar z novim letom ne bo več vodil Intereurope

Nadaljujejo se kadrovske menjave v vodstvih družb, ki so v direktni ali posredni državni lasti. Z novim letom bo prišlo tudi do menjave vodstva Intereurope. V zvezi s tem se je danes sestal nadzorni svet družbe, ki je potrdil sklenitev sporazuma s predsednikom uprave Markom Cegnarjem o prenehanju funkcije in pogodbe o zaposlitve. Na podlagi sporazuma bo Cegnarju mandat prenehal z novim letom, nadzorni svet pa bo novega predsednika uprave imenoval v prihodnjih dneh.

Cegnar je vodenje Intereurope najprej začasno prevzel novembra leta 2019 po razrešitvi Ernesta Gortana. Novembra lani pa so ga nadzorniki imenovali za predsednika uprave s štiriletnim mandatom. Od takrat naprej ima družba dvočlansko upravo, v kateri je poleg Cegnarja še Marko Rems. Uradni razlogi za predlog razrešitve Cegnarja zaenkrat niso znani. Večinski, 87-odstotni lastniški delež v Intereuropi ima Pošta Slovenije, sledi Luka Koper s 4,9-odstotnim deležem. Preostanek je v lasti manjših delničarjev. Pošta Slovenija je sicer letos tudi povečala svoj lastniški delež v Intereuropi z odkupom delnic od Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Triglav Re. S tem je pridobila nadzor nad več kot 86 odstotki glasovalnih pravic v družbi.

Pošto Slovenije vodi Tomaž Kokot, sicer član SDS in strankin občinski svetnik v Poljčanah, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Intereurope. Vprašanje o razlogih za načrtovano menjavo smo naslovili tudi na Pošto Slovenije, kjer pa zgolj odgovarjajo, da je za imenovanja in razrešitve poslovodnih oseb pristojen nadzorni svet Intereurope in da bo javnost v primeru morebitnih kadrovskih sprememb o tem obveščena preko Seoneta Ljubljanske borze, kar se je tudi zgodilo. Novembra letos je prišlo do menjav v nadzornem svetu tega koprskega logističnega podjetja. Po odstopu Andreja Rihterja in Vinka Filipiča ter odpoklicu Milana Perovića, so bili v nadzorni svet imenovani Sebastijan Gostenčnik, Karmen Lebe Grajf, sicer oba člana poslovodstva Pošte Slovenije, in Gregor Korene, prav tako zaposlen na Pošti Slovenije in prav tako član SDS. Kot predstavnici zaposlenih sta članici nadzornega sveta še Tjaša Benčina in Zlatka Čretnik.

Nadzorni svet je konec letošnjega novembra obravnaval nerevidirano poročilo o poslovanju, v katerem so ugotovili, da je skupina Intereuropa v obdobju od januarja do septembra letošnjega leta ustvarila 129,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v istem obdobju lani in devet odstotkov več od načrtovanega. V tem obdobju je skupina ustvarila 3,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za 48 odstotkov več od načrtovanega in za 49 odstotkov več kot lani. Spremembe v vodstvu družbe bi bile lahko povezane tudi s prodajo nepremičnin v lasti Intereurope, o čemer je letos že poročal portal necenzurirano.si. Med drugim gre tudi za zemljišča na območju Luke Koper, ki zanimajo predvsem madžarsko vlado.

V zvezi z dogajanjem so se oglasili tudi v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90, kjer so, kot so zapisali v izjavi za javnost, z veliko mero začudenja sprejeli novico o menjavi Cegnarja, ki je bil šele pred dobrim letom dni imenovan za predsednika uprave s polnim mandatom: “Že sama poteza nadzornega sveta Intereurope, da razpravlja o usodi predsednika uprave po tako kratkem obdobju je skrajno nenavadna, saj so poslovni rezultati nad pričakovanji in zastavljenimi cilji.” Kot poudarjajo, imajo ob aktualnem dogajanju spet pomisleke, ki so jih imeli leta 2019, ko je Pošta Slovenije prevzela Intereuropo: “Da bo Intereuropa, ki je eden izmed paradnih konjev in generator razvoja delovnih mest na Primorskem in širše, še lažje postala izključno figura v rokah večjih igralcev, podvržena vsakokratni aktualni državni politiki … Menimo, da vse to ni več samo naključje, ampak del skrbno premišljene strategije, kjer se osvaja ključne funkcije v izjemno strateških družbah z nameni, ki delavstvu ne morejo prinesti nič dobrega.” Ob tem še dodajajo, da bodo stopili v bran zaposlenih in njihovih interesov, če bo to potrebno.