Svetovalna družba Kearney je letos analizirala plače in druge ugodnosti za zaposlene na vodstvenih delovnih mestih v največjih slovenskih gospodarskih družbah. Analiza kaže, da je variabilni delež plače med podjetji v različnih panogah zelo podoben ter da nanj najbolj vpliva uspešnost celotnega podjetja. Strokovnjaki ob tem za motiviranje in zadržanje ključnih kadrov izpostavljajo velik potencial za personalizacijo nefinančnih spodbud.
Veliko potenciala za prilagajanje sistemov nagrajevanja
Analiza, opravljena v več kot 30 podjetjih v državni in zasebni lasti iz različnih panog, med njimi energetike, bančništva in zavarovalništva, telekomunikacij, proizvodnje, trgovine in javnih storitev, kaže, da je v vseh teh podjetjih variabilni delež plače zelo podoben in obsega okoli 20 odstotkov osnovne plače. Komercialne funkcije, kot so prodaja, razvoj, marketing, klicni center, podpora prodaji in upravljanje podatkov, nimajo izrazito višjega variabilnega deleža kot druge funkcije. Marko Derča, partner v družbi Kearney, pojasnjuje: "To pomeni, da slovenske družbe, ki se med seboj zelo razlikujejo po dejavnosti, velikosti in strategiji, vodstvene kadre nagrajujejo enako. Vsem funkcijam pripisujejo enako pomembnost in vpliv na uspeh družbe. Pri slovenskih podjetjih se kaže potencial za bolj aktivno prilagajanje sistemov nagrajevanja aktualnim poslovnim strategijam. Slednje vedno opredeljujejo prioritete za določeno obdobje, temu pa bi moral slediti tudi način nagrajevanja."
Vpliv uspešnosti posameznika na plačo večji v državnih podjetjih
Kearney je analiziral tudi strukturo variabilnega dela plače. Strokovnjaki so podrobno analizirali podatke o deležih, ki pri nagrajevanju temeljijo na uspešnosti podjetja, tima in posameznika. Ugotovitve kažejo, da pri vseh analiziranih podjetjih na variabilni del plače najbolj vpliva uspešnost podjetja, in sicer med 44 in 66 odstotki. To pomeni, da je odgovornost za dosego skupnega uspeha porazdeljena med vodje srednjega menedžmenta, ki morajo delovati povezovalno in spodbujati sodelovanje.
Finančno nagrajevanje je vezano na rezultate dela, nefinančne spodbude pa običajno izhajajo iz položaja vodij
Uspešnost posameznika ima v državnih podjetjih večji vpliv na variabilni del plače (26 do 39 odstotkov) kot v zasebnih podjetjih (20 do 27 odstotkov). Nasprotno ima uspešnost tima veliko večji vpliv na variabilni del plače v podjetjih v zasebni lasti (22 do 31 odstotkov) kot v državnih podjetjih (7 do 10 odstotkov).
Kearney je raziskal tudi vpliv lastništva in velikosti podjetja na razmerje med osnovno bruto plačo in višino variabilnega dela. Izkazalo se je, da lastništvo in velikost podjetja na omenjeno razmerje nimata vpliva, medtem ko so se pri panogah pokazale pomembne razlike. Najvišji delež variabilne nagrade je prisoten v panogi telekomunikacij (23 odstotkov), najmanjši pa v sektorju javnih storitev (9 odstotkov).
Terapije, masaže, športna vadba ...
Analiza nefinančnih spodbud je pokazala, da je uporaba službenega avtomobila najbolj razširjena, saj to ugodnost koristi več kot 70 odstotkov vodij. Dodatne ugodnosti so še izobraževanja in razna članstva, povečini v Sloveniji. Večina državnih podjetij vodjem plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje. Nekatera analizirana podjetja plačujejo vodjem nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti ter jim omogočijo zdravniške preglede, povprečno vsaka tri leta. Manj kot desetina podjetij zagotavlja dodatne ugodnosti, kot so terapije, masaže in športna vadba.
Medtem ko je finančno nagrajevanje vezano na rezultate dela, pa nefinančne spodbude običajno izhajajo iz položaja vodij. Zaposleni na vodilnih delovnih mestih pogosto predstavljajo ključni kader, ki ga podjetje želi zadržati, negovati in primerno motivirati. Ena od priložnosti je personalizacija nefinančnih spodbud, izpostavljajo. To pomeni, da podjetja vodjem ne nudijo ugodnosti vsepovprek, temveč le tisto, za kar izkažejo interes in kar jim predstavlja spodbudo.
Za vsako novo idejo, s katero podjetje prihrani, dobi zaposleni, ki je inovacijo predlagal, deset odstotkov nagrade od prihranka
Zaposlenim delež od prihrankov, ki jih prinese njihova ideja
V velenjskem podjetju Plastika Skaza imajo prav poseben način nagrajevanja uspešnih zaposlenih. Ta ne velja zgolj za vodilne kadre, ampak za prav vse zaposlene. Poimenovali so ga BIPS - brezmejne ideje podjetja Skaza. Za vsako novo idejo, s katero podjetje prihrani, dobi zaposleni, ki je inovacijo predlagal, deset odstotkov nagrade od prihranka. "Lani jo je denimo dobil zaposlen v proizvodnji. Z njegovo idejo racionalizacije v proizvodnem procesu je podjetje prihranilo 60 tisoč evrov, on pa je dobil šest tisoč evrov nagrade," pove Janja Berčon, ki v Skazi skrbi za stike z javnostjo. Vsako leto v podjetju zaposleni z glasovanjem izberejo tudi tri sodelavce, ki jih nagradijo. Aktualne zmagovalce so peljali na dvodnevni izlet v čokoladno vas na Limbuškem nabrežju. Izbirajo tudi najboljšega mentorja, lani je zmagovalka kot nagrado prejela brezplačen najem avtomobila in vikend v Rovinju za celo družino. Imajo tudi športno kulturno društvo, v katerega se lahko včlanijo vsi zaposleni, podjetje pa jim glede na interese tako omogoča različne brezplačne dejavnosti, če pa se kdo odloči za individualne vadbe, mu jih sofinancirajo tudi do 50 odstotkov.
V Skupini Impol, ki je lansko leto navkljub koronakrizi zaključilo z dobičkom, čeprav manjšim, kot je bil načrtovan, pravijo da posebnih denarnih nagrad za zaposlene na vodilnih položajih nimajo. Vsem zaposlenim, če dosežejo načrtovani dobiček, pa izplačajo trinajsto plačo. Vodje posameznih služb imajo sicer na voljo fond za stimulacije najuspešnejšim zaposlenim, ki lahko znašajo do 10 odstotkov njihove plače. Prav tako tudi nimajo nefinančnih spodbud, kot je denimo uporaba službenega avtomobila za zaposlene v upravi in raznih drugih posebnih ugodnosti. So pa letos vsem zaposlenim izplačali najvišji regres - 1900 evrov.
Rekorden dopust? 50 dni
V mariborskem podjetju Mikro+Polo imajo vsi zaposleni v pogodbi o zaposlitvi določeno, da lahko koristijo neomejeno število dni plačanega dopusta. Za to so se odločili pred sedmimi leti, pove generalni direktor Marko Podgornik. In kakšne so njihove izkušnje v praksi? "V povprečju zaposleni na leto izkoristijo le dva dneva več letnega dopusta, kot bi jim pripadal po zakonu. Opažamo, da ga starejši koristijo manj, mlajši pa več. Rekord do zdaj je bil 50 dni. Sicer pa velja pravilo, da se zaposleni sami med seboj dogovorijo oziroma si odobrijo dopust, saj se morajo s kolegi dogovoriti tudi za nadomeščanje," pojasni Podgornik. Med drugimi ugodnostmi zaposlenim ponujajo tudi brezplačno malico in kosilo ter brezplačno vadbo v fitnesu. Letos bodo organizirali za zaposlene tudi tridnevno jadranje. Kot pravi direktor, je pri vseh teh nefinančnih stimulacijah in nagradah treba biti oseben. "Nekomu več pomeni dober telefon, drugemu, da lahko koristi služben avto tudi v zasebne namene," doda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
