Fiskalni svet na podlagi analize proračunskih dokumentov, ki jih je za leta 2021, 2022 in 2023 pripravila vlada, opozarja, da je načrtovanje proračunov nerealistično. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je na konferenci za novinarje pojasnil, da vlada izdatke v letih 2021 in 2022 precenjuje, v letu 2023 pa podcenjuje. Na to je po njegovih besedah pomembno opozoriti tudi zato, ker je leto 2022 volilno. Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za morebitno netransparentno porabo, podcenjeni izdatki za leto 2023 pa so nerealni.
Vlada v zadnjih treh mesecih letošnjega leta brez upoštevanja protikoronskih ukrepov napoveduje občutno rast odhodkov proračuna. Ta je v prvih devetih mesecih znašala 8,7 odstotka, v zadnjih treh mesecih pa naj bi narasla na kar 31 odstotkov. Brez upoštevanja odhodkov za investicije so proračunski prihodki v prvih devetih mesecih letos na medletni ravni zrasli za 6,5 odstotka, v zadnjih treh mesecih pa naj bi se povečali za 20,2 odstotka. Fiskalni svet na podlagi dolgoletnega povprečja ocenjuje, da je vlada odhodke v zadnjih treh mesecih letos precenila za 700 do 900 milijonov evrov. Podobno je opozarjal tudi lani, ko je vlada predlagala rebalans proračuna za lansko leto. Ob koncu leta se je izkazalo, da je imel prav, saj je vlada v rebalansu odhodke precenila za 800 milijonov evrov.
Realistični prihodki, odhodki ne
Fiskalni svet tokrat nadalje opozarja, da naj bi se proračunski primanjkljaj brez upoštevanja odhodkov za protikoronske ukrepe prihodnje leto povečal za 700 milijonov evrov. Vlada za prihodnje leto načrtuje povečanje odhodkov, ki niso povezani z epidemijo, v primerjavi z letošnjim letom za 9,3 odstotka, kar je preveč. Odhodki za investicije naj bi se povečali za 658 milijonov evrov, čeprav je ministrstvo za finance že v oceni realizacije proračuna za letos nakazalo, da so te odhodke načrtovali preveč optimistično. Prvotno oceno o porabi sredstev za investicije so namreč na ministrstvu znižali za 460 milijonov evrov. Ob izredno visoki letošnji rasti vlada za prihodnje leto brez upoštevanja protikoronskih ukrepov in investicij načrtuje rast tekočih odhodkov za dodatnih 470 milijonov evrov.
Ministrstvo: investicije za okrevanje gospodarstva
"Na pripravo proračunov za leti 2022 in 2023 vplivajo negotove razmere in izjemne okoliščine, osredotočeni smo na postopno umikanje kriznih ukrepov in okrevanje gospodarstva, zato posebno pozornost namenjamo investicijam," so v odzivu na opozorila fiskalnega sveta zapisali na ministrstvu za finance. Dodajajo, da je pomembno, da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozijo okrevanja gospodarstva in da hkrati ohranjajo stabilnost javnih financ. "Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih. Smer razvoja vračanja k srednjeročnemu okviru bo pomembna šele spomladi, ko se bomo na ravni EU opredelili do prenehanja izjemne okoliščine in ko se tudi na ravni EU sprejme smer delovanja fiskalne politike za naslednja leta," dodajajo.
"Okrevanje gospodarstva je naša prioriteta. Potem ko je vlada z interventnimi ukrepi v času epidemije ohranila gospodarsko aktivnost in delovna mesta, posebno pozornost v naslednjih dveh letih dajemo investicijam," so zapisali. (sta)
Prihodki proračuna naj bi se po načrtu vlade letos povečali za 21,5 odstotka, kar je po oceni fiskalnega sveta dokaj realistično. Ob tem pa pričakuje, da bo znesek evropskih sredstev nižji od načrta, ki je že zdaj za 414 milijonov evrov nižji od veljavnega proračuna. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri porabi evropskih sredstev ni realno pričakovati, da bi v letih 2022 in 2023 letno porabili 1,5 milijarde evrov evropskih sredstev, kakor načrtuje vlada. Do zdaj je Sloveniji namreč uspelo na leto porabiti največ milijardo evrov evropskih sredstev.
Potrebna je previdnost pri zadolževanju
Dolg države naj bi se nominalno do leta 2024 zvišal za 4,5 milijarde evrov na 44 milijard evrov. "Razmeroma visoka raven dolga lahko ob morebitnih novih šokih oteži stabilnost delovanja fiskalne politike, zato je potrebna previdnost pri dodatnem zadolževanju," navaja fiskalni svet. Po zadnji napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Slovenija, ko govorimo o predvidenem povečanju dolga države v letu 2024 glede na leto 2019, med članicami EU v zgornji polovici. "S povišanjem dolga na razmeroma visoke ravni se veča tudi njegova občutljivost za morebitne dodatne šoke oziroma na spremembe makroekonomskih gibanj, kar lahko povzroča nestabilnosti pri izvajanju fiskalne politike," opozarja fiskalni svet.
Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za morebitno netransparentno porabo
Vlada je v prvih devetih mesecih letos po podatkih ministrstva za finance za protikoronske ukrepe namenila 2,3 milijarde evrov, od začetka marca lani pa 4,7 milijarde evrov. Fiskalni svet ocenjuje, da so bili ukrepi pretežno podobni kot v drugih državah, a so v določeni meri tudi odstopali od danih smernic ob začetku epidemije. To velja za dodatke zaposlenim. Po zadnjih podatkih so zaposleni v javnem sektorju v Sloveniji med prvim četrtletjem lani in drugim četrtletjem letos z dodatki prejeli za 21,4 odstotka višje plače, kar je druga najvišja rast med članicami EU. Povprečna rast plač v javnem sektorju zaradi koronskih dodatkov je v EU v tem obdobju dosegla 5,6 odstotka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
