Skupina nevladnih organizacij, ki so ji na ministrstvu za javno upravo že lani izdali sklepe o izboru za dodelitev sredstev na javnem razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, je preko odvetniške pisarne Senica zoper to isto ministrstvo vložila tožbo. Razlog za tožbo je januarska odločitev ministra za javno upravo Franca Propsa, da razpis razveljavi, z utemeljitvijo, da ne notranja ne zunanja revizija celotnega razpisa, vključno z izborom prejemnikov, še dolgo ne bosta končana. Po mnenju nevladnih organizacij je ministrstvo pri razveljavitvi napačno uporabilo materialno pravo, ki ureja izvedbo javnih razpisov, in kršilo pravila postopkov. "Ministrstvo je z razveljavitvijo ravnalo arbitrarno oziroma samovoljno in je poseglo v ustavno pravico do enakega varstva pravic, ki med drugim vključuje tudi prepoved samovoljnega ravnanja nosilcev javne oblasti," so pojasnili in še dodali, da na ministrstvu niso imeli "ustrezne podlage" za razveljavitev razpisa.
Ministrstvo se je sklicevalo na določbe, ki ne predvidevajo razveljavitve
Nevladne organizacije trdijo, da se je ministrstvo pri razveljavitvi sklicevalo na določbe zakona o javnih financah in pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna, ki enako kot preostale določbe ne predvidevajo razveljavitve razpisa. "Predvsem pa razveljavitev razpisa ni predvidena v primeru, ko so bili prejemniki sredstev že izbrani s sklepi o izbiri." S tem je bil, po njihovo, kršen člen ustave, ki določa, da morajo posamični aktivi državnih organov temeljiti na zakonu ali zakonskem predpisu. Pravila postopka izvedbe javnega razpisa pa je ministrstvo kršilo tudi, ko izbranih organizacij hkrati s posredovanjem sklepa o izbiri ni pozvalo k sklenitvi pogodbe, kot določa že omenjeni pravilnik.
Medtem ko je oblast bivšo ministrico "nagradila" s službo v državnem podjetju, je razveljavila razpis, s katerim je dodelila sredstva "nič krivim organizacijam"
Spomnimo. Potem ko so bili sklepi o izbiri že izdani, je zaradi očitkov, povezanih z razpisom, oktobra lani odstopila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Med največjimi prejemniki na razpisu, objavljenem konec marca lani, je bil tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov, ki ga vodi Kaja Primorac. Slednja je bila hkrati direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica in direktorica je bila do imenovanja na ministrsko mesto Ajanović Hovnik, ki je nato svoj delež prepisala na mamo. Zaradi vsega je Komisija za preprečevanje korupcije pri izvedbi razpisa zaznala sum kršitve s področja nasprotja interesov in zoper nekdanjo ministrico uvedla preiskavo.
Kljub srečanju stališč niso zbližali
Še konec leta, ko je vodenje ministrstva prevzel Props, so na ministrstvu za javno upravo zatrjevali, da naj bi bila notranja revizija končana v kratkem in da se bodo takrat odločili o usodi razpisa. A so nato ugotovili, da ne notranji ne zunanji nadzor še ne bo tako hitro končan, in so razpis razveljavili. Kljub srečanju med predstavniki nevladnih organizacij in ministrom zbližanja stališč ni bilo, zato so se slednji odločili za tožbo. Na ministrstvu so ob informaciji o vložitvi tožbe zapisali, da "obžalujemo nastalo situacijo", da z izbranimi prijavitelji niso podpisali pogodbe. O tožbi so za zdaj bili obveščeni le iz medijev, so dodali.
Pravnica Barbara Rajgelj, članica Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je kot del Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja prav tako prejela sklep o izbiri na omenjenem razpisu, je ob najavi tožbe na družbenem omrežju zapisala: "Medtem ko je oblast nekdanjo ministrico za njeno potencialno koruptivno delovanje pri razpisu za aktivno državljanstvo (preiskuje ga KPK) 'nagradila' s službo v državnem podjetju, ki (nas) stane ca. 120.000 evrov letno, je ta ista oblast razveljavila razpis, na katerem je že dodelila sredstva 'nič krivim, nič dolžnim organizacijam', ki bi letno za celotno delovanje prejele 75.000 evrov, kar je ena zaposlitev in pol (z normalno plačo) oziroma približno 60 % ex-ministričine plače."
