Oblak ni enak oblaku

Pri vremenu smo ljudje najbrž najbolj občutljivi za padavine. Bistvena razlika je, če dežuje oziroma sneži ali če je suho. Večina naših odločitev, kaj bomo počeli zunaj, je najbrž odvisna prav od tega, manj pa, ali sije sonce ali ne. A tudi oblaki nas lahko motijo, nas prepričajo, da ne bomo počeli tistega, kar bi sicer ob sončnem vremenu. Kakor kdo, seveda, imamo različne kriterije.

Če smo v prvem delu zime še imeli dokaj pogoste padavine, je v nadaljevanju v glavnem suho in se ukvarjamo le še s tem, kdaj in koliko in kje bo kaj oblakov, morda nekaj rečemo o vetru in megli, pa se pogovor o vremenu običajno zaključi. A tudi s tem imamo kar nekaj dela. Ne gre samo za napoved količine oblačnosti, ampak tudi za to, kakšni oblaki so nad nami. Kajti vtis o tem, kako oblačno je in koliko svetlobe imamo ob oblačnem vremenu, je odvisen od vrste oblakov, predvsem od višine, kjer se zadržujejo, in seveda tudi od njihove debeline oziroma gostote. Od debeline oblakov je namreč odvisno, koliko sončne svetlobe spustijo skozi in kako svetel dan imamo. Če so oblaki debeli, je dan temnejši. Oblaki, ki so nizko nad nami, so običajno gostejši, vsebujejo več vode, zato tudi zadržijo več svetlobe in učinkujejo temneje, kot če so višje v ozračju, kjer je manj vodne pare. Najbolj očitno je to pri tankih oblačnih koprenah, ki so svetlejše tudi zato, ker jih sestavljajo ledeni kristali, ne pa vodne kapljice.

Različne vrste oblakov nastajajo ob različnih vremenskih situacijah. Pri jugozahodniku nastaja pri nas nizka in razmeroma gosta oblačnost nad zahodno in osrednjo Slovenijo. Nizka oblačnost nad nižinami, ki je pogosta v hladni polovici leta, nastaja ob vetru vzhodne ali jugovzhodne smeri, če je zrak dovolj vlažen. Tanki koprenasti oblaki, ki so visoko v ozračju, pa so običajno znanilci dotoka toplejšega in bolj vlažnega zraka v višjih slojih ozračja. Nekje na sredini med temi, glede na višino, kjer se zadržujejo, pa so tako imenovani srednji oblaki. Ti so najpogosteje med tremi in šestimi kilometri nadmorske višine. So gostejši od belih kopren, a na pogled ne tako temni kot oblaki, ki so nizko nad nami. Letos so kar pogosti prav zaradi pogostih severnih in severozahodnih višinskih vetrov nad našim delom Evrope. Tako zrak k nam pogosto prihaja čez Alpe prav iz te smeri. Ta visoki zid dovoljuje le zraku in vlagi v višjih zračnih plasteh, da gresta čez, medtem ko morata nižje precej naokoli in se od vzhoda nad kopnim ne more tako navlažiti, kot če bi prišla k nam iznad morja.