Od ponedeljka volilni sistem ne bo v skladu z ustavo

Vida Božičko
18.12.2020 20:15
Tudi drugi poskus spremembe volilne zakonodaje je bil neuspešen. Poslanci so se že drugič preštevali, vendar jim je za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zmanjkalo pet glasov
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po dveh letih se v ponedeljek izteče ustavni rok za spremembo volilne zakonodaje.
Tadej Regent

Za ukinitev volilnih okrajev je treba zbrati dvotretjinske večino oziroma 60 glasov. Za novelo zakona je glasovalo 55 poslank in poslancev, proti pa 26. Prvi poskus spremembe volilnega zakona je bil neuspešen že marca, ko so glasovali o istem predlogu, ko bodo poskusili v tretje, pa bo ustavni rok za spremembo zakonodaje najverjetneje že zamujen. Izteče se namreč v ponedeljek.

Kaj sledi?

Čeprav bodo poslanci rok, kot vse kaže, zamudili, pa je pričakovati vložitev predloga za spremembe meja volilnih okrajev, ki je druga pot za implementacijo ustavne odločbe. Tak predlog bi bil vladni in bi potreboval navadno večino, vendar to še ne pomeni, da bodo poslanci glasove lažje zbrali. "Pri spremembi okrajev vsak poslanec spremembo gleda skozi svoj okraj. Če se njegov okraj spreminja tako, da bi težje zbral dovolj glasov, v spremembo ne bo privolil, ne glede na stališče svoje stranke," je prepričan ustavni pravnik Igor Kaučič, ki razlaga tudi, da ustavno sodišče roka ne bo podaljšalo, pač pa sprememba zakonodaje ostaja ustavna dolžnost poslancev. "Lahko se zgodi, da na to dolžnost malo pozabijo. Zelo verjetno je, da bo še malo trajalo, a nujno je, da zakon spremenijo pred naslednjimi volitvami," doda Kaučič.

Igor Kaučič: "Sprememba zakonodaje je ustavna dolžnost poslancev."
Andrej Petelinšek

Bodo volitve neustavne?

"Do izteka roka (to je v ponedeljek) se ne more zgoditi nič, potem pa nastopi neustavno stanje. Naš volilni sistem ne bo več skladen z ustavo, a v praksi to ne pomeni nič posebnega. Ne prinaša nobene pravne posledice," pojasnjuje Kaučič in nadaljuje, da pa bi lahko prišlo do zapletov, če bi v tem času razpisali volitve.

"Težava bi nastala, če bi se kdo pritožil na rezultat volitev. V tem primeru bi ustavno sodišče moralo odločiti, ali je ta kršitev res tako huda, da bi volitve razveljavili. Sam menim, da samo zaradi tega volitev ne bi razveljavilo, saj mora upoštevati različne vidike. Med drugim to, da imamo take okraje že leta in smo na ta način volili že velikokrat. Upoštevati pa bi moralo tudi načelo periodičnosti in tehtati, ali je pomembneje, da imamo volitve vsaka štiri leta, ali so pomembnejše velikosti okrajev," še razlaga Kaučič. Tako meni tudi pravnik Rajko Pirnat: "Če bi prišlo do predčasnih volitev, bi jih morali izvesti kljub tej neustavnosti."

Rajko Pirnat: "Če bi prišlo do predčasnih volitev, bi jih morali izvesti kljub tej neustavnosti."
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta