Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik je ob odpisu dolga podjetjem sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar zadnje dni dviguje pritisk v državi, pojasnil, da delež poplačila upnikov v poenostavljenih prisilnih poravnavah določa zakon, ne sodišče. Sodišče izda sklep o potrditvi, če je bila zahteva vložena v roku in se je z njo strinjal zahtevani delež upnikov.
Za prisilno poravnavo morajo glasovati upniki z najmanj šestimi desetinami vsote vseh terjatev in več kot polovica vseh upnikov. Dolžnik mora že v predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložiti izjavo v notarskem zapisu, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
V primeru Electe Inženiringa na začeti postopek poenostavljene prisilne poravnave ni bila vložena nobena pritožba, za začetek postopka pa je glasovalo z zakonom določeno število upnikov. V primeru poenostavljene prisilne poravnave Electe Naložb se je na sklep o začetku postopka pritožila Heta Asset Resolution, višje sodišče pa je sklep o potrditvi poravnave razveljavilo, ker je ocenilo, da so bile upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte. Okrožno sodišče je nato presodilo, da je bila pri predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zaznana zloraba procesnih pravic, zato je predlog za začetek postopka zavrglo kot nedovoljen. Po pritožbi Electe Naložb jim je nato Višje sodišče v Ljubljani spremenilo sklep in samo začelo postopek. Na ta sklep o začetku postopka ni bilo pritožb.
Pogačnik je pojasnil tudi zadnji primer, poenostavljeno prisilno poravnavo Electe Holdinga. Na sklep o začetku postopka se je pritožila Heta. Čeprav je dolžnik vložil predlog tako, kot to določa zakon, je višje sodišče sklep razveljavilo, saj je presodilo, da so bile upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte. Sodišče prve stopnje je zato ugotavljalo morebitno zlorabo procesnih pravic in ob dejstvu, da dolžnik v poročilo o finančnem položaju in poslovanju ni vključil vseh obveznosti, zavrglo sklep o začetku prisilne poravnave. Na sklep o zavrženju se je pritožila Electa Holding, višje sodišče jim je ugodilo ter samo začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Pri tehtanju trditev o zlorabi so ocenili, da Electi Holdingu ni mogoče očitati zlorabe procesnih pravic.
Na sklep o začetku poenostavljene prisilne poravnave Electe Holdinga se je pred dnevi pritožilo Državno odvetništvo, neuradno zaradi dolga Electe Holdinga ljubljanskemu okrožnemu sodišču.
Leta 2013 so na ljubljanskem okrožnem sodišču prejeli štiri predloge za poenostavljeno prisilno poravnavo, 45 v letu 2014, 76 v letu 2015, 46 v letu 2016, 22 v letu 2017, 13 v letu 2018 in 11 do vključno avgusta 2019.
