Državni zbor je na izredni seji obravnaval predloga osmega protikoronskega zakona, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov pomoči za blažitev posledic epidemije covida-19. Med ključnimi ukrepi PKP 8 sta subvencioniranje minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. To se podaljšuje do konca aprila, pri čemer ga vlada lahko podaljša še dvakrat za mesec dni. Minister Janez Cigler Kralj je dejal, da ukrep velja za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov. Novo pri tem je, da bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, v celoti krila stroške v zvezi z zaposlenimi na čakanju na delo doma.
Najprej subvencija, nato razbremenitev prispevkov
Največ razprave je bilo pri subvencioniranju dviga minimalne plače delodajalcem, in sicer v prvi polovici leta s 50 evri za delavca z minimalno plačo. V drugi polovici leta pa naj bi država delno razbremenila delodajalce pri plačilu prispevkov za socialno varnost. Kot je znano, se je minimalna plača z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ta predlog ima tudi varovalko, saj, kot je dejal minister Cigler Kralj, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnih razlogov.
Opozicija je sicer predlagala drugače, čeprav pri tem ni bila enotna, saj so v Levici menili, da je subvencioniranje dviga minimalnih plač delodajalcem nepotrebno, medtem ko so v SD in SAB predlagali subvencioniranje le za delodajalce, katerih dodana vrednost na zaposlenega na leto ne presega 30.000 evrov. "Pomagajmo samo tistim, ki dviga minimalne plače ne zmorejo," je o tem predlogu dejal Dejan Židan (SD).
Lahovnik o izhodni strategiji
Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije, je napovedal, da bo po osmem protikoronskem paketu treba začeti razmišljati o izhodni strategiji: "Ocenjujemo, da bo druga polovica leta v znamenju močnega okrevanja gospodarstva. Že spomladi se bo epidemiološka situacija zagotovo bistveno izboljšala, kar bo omogočilo sprostitev storitvenih dejavnosti. Denar bo nato začel spet krožiti, to pa bo prineslo oživitev tistih dejavnosti, ki so najdlje zaprte," je še dejal Lahovnik.
Glede dilem o subvencioniranju dviga minimalne plače pa Lahovnik meni, da so se odločili prav: "Zakon o minimalni plači je slab, vendar je bil pač sprejet in je v veljavi."
Po burni razpravi dan prej na odboru DZ je opoziciji iz PKP 8 uspelo doseči še črtanje namere vlade, da bi lahko kaznovali pravne osebe, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni. Vendar bi se lahko s kakšnim amandmajem na seji to spremenilo.
PKP 8 za nazaj popravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso prejeli kriznega dodatka v znesku 200 evrov, tega bo finančna uprava vrnila delodajalcem. Do enkratnega solidarnostnega dodatka bodo po novem upravičeni tudi polnoletni dijaki, in študentje, ki se izobražujejo v tujini. Prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter vojni veterani in vojni invalidi. Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov pa bodo upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.
50
evrov bo država v prvi polovici leta 2021 plačevala za delavca z minimalno plačo
Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu ter tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji.
Poslanci bodo ta teden odločali tudi, da za osmi protikoronski zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
Evropski sindikati zaskrbljeni
Medtem prihajajo pozivi k višji ravni socialnega dialoga tudi iz evropskih sindikalnih central. Evropska konfederacija sindikatov in Evropska federacija sindikatov sta namreč v pismu vladi, ministrstvu za delo in Ekonomsko-socialnemu svetu izrazili zaskrbljenost. Zato pristojne pozivajo k aktivnemu sodelovanju socialnih partnerjev, so danes sporočili iz slovenskih reprezentativnih sindikalnih central: "Ne moremo pristati na to, da politične avtoritete v Sloveniji namerno izključujejo socialne partnerje, ne upoštevajo doseženih dogovorov, se izogibajo socialnemu dialogu in spodkopavajo njegove temelje," so med drugim zapisali v pismu. Slovenske sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta sicer že dlje časa opozarjajo na zaskrbljujoče in neprimerno stanje socialnega dialoga, predvsem pri pripravi protikoronske zakonodaje. Do ignoriranja sindikalnega dialoga so kritični tudi v opoziciji. Poslanec LMŠ Brane Golubović ob tem dodaja, da vlada očitno verjame, da je samozadostna, ne spoštuje nikogar in zavrača socialni dialog.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
