"Ko smo pred dobrima dvema letoma prevzeli vodenje vlade, smo vedeli, da nas čaka zahtevno delo. Kljub temu da sta bili to leti težkih preizkušenj, smo se veliko naučili. Kriza je namreč lahko tudi priložnost. Vendar le za tistega, ki ima pogum in je odprt za nova znanja ter izkušnje. Veliko je bilo narejenega in ponosen sem, ker je država danes v dobri kondiciji. V času krize oziroma velikih sprememb je namreč odgovornost vlade najprej do njenih državljanov. Da prepozna in dela za njihove potrebe, skrbi za njihovo varnost, ščiti njihove pravice in brani njihove vrednote. To poslanstvo smo dve leti uresničevali z vsem svojim znanjem, gorečnostjo in predanostjo," pravi premier Janez Janša v poslanici za 1. maj, praznik dela.
Deset protikoronskih zakonov. Na nikogar nismo pozabili
Deset protikoronskih zakonov za odpravljanje in blažitev posledic epidemije je po Janševi oceni ohranilo zdrave potenciale gospodarstva, delovna mesta in vse vitalne elemente socialne države. "V zakonodajnih paketih smo tako predvideli za več kot 6 milijard evrov pomoči. Do danes je bilo izplačanih več kot 4,5 milijarde evrov za nemoteno poslovanje in okrevanje podjetij v vseh panogah. V času boja z epidemijo je bilo za pomoč za ohranitev delovnih mest namenjenih več kot 730 milijonov evrov za več kot 340.000 delovnih mest." Posebno pozornost je vlada namenila socialno najšibkejšim, starejšim in družinam z več otroki. "Na nikogar nismo pozabili," pravi premier.
Danes se Slovenija uvršča v vrh držav EU, ki so se na krizo zaradi epidemije najbolje odzvale, je ocenil. "Po oceni OECD smo na 2. mestu po gospodarskem odzivu na epidemijo. V drugem četrtletju imamo najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU. Po dveh letih našega mandata Slovenija beleži rekordno nizko brezposelnost, in sicer 58.774 oseb v mesecu aprilu, in rekordno število delovno aktivnih oseb, več kot 912.000. Višina minimalne plače se je povečala z 940 evrov na 1074 evrov, povprečna mesečna bruto plača pa s 1856 evrov na 1923 evrov."
Zakon o dohodnini bo po besedah Janše prispeval k povišanju neto plač delavcev. "Delavec, ki prejema povprečno plačo, bo prvo leto prejel 260 evrov večjo izplačilo plače, do leta 2025 pa kar 1000 evrov več neto letne plače. Takšen ukrep bo omogočil, da bodo gospodarsko rast občutili vsi delavci s tem, da se država odpove delu pobranih davkov. Ko vlada dela za ljudi, so rezultati njenega dela večja blaginja in varnost za vse."
"Ohranite upanje"
Človeštvo se danes sooča z resnimi izzivi. Svet po pandemiji ni več svet, ki smo ga poznali. Vojna v Ukrajini in njene posledice bodo nedvomno pomembno vplivale na delovanje svetovnega gospodarstva. Razmere, ki so po besedah premierja primerljive le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini človeštva, zaznamujejo tudi letošnje praznovanje praznika dela.
"Po tradiciji na predvečer 1. maja širom po državi zagorijo kresovi, ki ne le preganjajo temo, marveč prinesejo tudi svetlobo upanja. Upanja, da se nam ni bati prihodnosti. Če bomo le znali združiti najboljše, kar kot narod premoremo, bomo napredovali. Vsak posameznik, vsi skupaj, narod, domovina. Če bomo znali prisluhniti drug drugemu in skupaj delati za domovino, za uspešno Slovenijo."
Na koncu predsednik vlade, ki je v odhajanju, vošči za mednarodni praznik dela in praznik sv. Jožefa delavca "vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja". "Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje."
Pahor: Sleherno delo je častno, enakopravnost in enakovrednost pa sta pogoj za uspeh slovenske družbe
V predsedniški palači je bil na praznik dela dan odprtih vrat. Obiskovalke in obiskovalce je v veliki kristalni dvorani sprejel in nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pridružila se mu je Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.
Predsednik republike je čestital državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu z najboljšimi željami za našo mirno in uspešno prihodnost, prihodnjo vlado, delodajalce in sindikate pa pozval, naj obnovijo zaupanje v dialog, v socialni dialog, in skupaj rešujejo najbolj vitalna vprašanja.
Pahor je spomnil na svoja prizadevanja za obnovitev socialnega dialoga in dejal, da je oblikovanje nove vlade pravi trenutek, da se z vso resnostjo razume pomen socialnega dialoga ter se mu nameni moč in težo, da bo lahko iskal koristi za vse udeležence. "Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti." Sleherno delo je častno, enakopravnost in enakovrednost pa sta pogoj za uspeh slovenske družbe, je poudaril: "Če bo dialog iskren in tvoren, bomo od njega vsi imeli več."
Vsaj dve tretjini malčkov, ki so danes obiskali predsedniško palačo, bosta po Pahorjevih besedah po koncu izobraževanja opravljali poklice, ki jih še ne poznamo, zato je zelo pomembno, da tvoren in iskren socialni dialog ohranimo in krepimo. "Zaslužimo si, da smo prijazni drug z drugim in si vlivamo upanje za prihodnost teh naših čudovitih otrok."
Generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije je za praznik dela rekla, da je to praznik pridnih rok, požrtvovalnosti in zavezanosti skupnim ciljem v smislu stabilnega in rastočega gospodarstva, ki ostaja temelj socialne varnosti. Poudarila je pomen solidarnosti, enakopravnosti in dobrih odnosov med ljudmi. Izpostavila je izzive, s katerimi se soočajo, in posebej opozorila na problematiko poklicnih bolezni in na neenakost delavcev v javnem in zasebnem sektorju. Zahvalila se predsedniku republike, da je v času obeh predsedniških mandatov nase prevzel pomembno poslanstvo in se, kot je dejala, z izjemno predanostjo in preudarnostjo državnika odzival na družbene napetosti, ki vselej rezultirajo v nazadovanje družbe in njenih vrednot.
Zorčič: Dostojno delo in primerno plačilo sta predpogoj za dostojno življenje
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v svoji poslanici poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje.
"Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen," je zapisal. Takratni izzivi so bili drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec.
"Življenje na daljavo" v času epidemije covida-19 je državljane in državljanke po besedah Zorčiča spomnilo na pomen svobode dela. "Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno na sodobne izzive in krize, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom," je zapisal. Naloga politike je, pravi, da ustvarja ustrezne pogoje za trajnostni in regionalno skladen razvoj slovenskega gospodarstva in državo upravlja v skupno dobro, ki vsakemu državljanu omogoča možnosti za razvoj svojih potencialov.
V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivata na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic.
Pri tem je izpostavil tudi vojno v Ukrajini, ki kaže, kako ranljivi so vsi dosežki človeške civilizacije ob soočanju s sebičnimi interesi posameznikov ali držav. Kljub temu pa meni, da so vsi ti izzivi izpostavili tudi pozitivne plati človeške družbe, kot so vrednote in dejanja, ki stavijo na sodelovanje, solidarnost in pomoč. Dogajanje v Ukrajini in odziv demokratičnega sveta nanj namreč kaže, da nobena sila ne more podrediti in ubiti človekovega hrepenenja po svobodnem in dostojnem življenju, je zapisal.
