Pandemija in javno mnenje: Vlada ne sprejema pravilnih odločitev

Vlada Janeza Janše je v le enem letu izgubila praktično vse zaupanje državljanov, da v boju s pandemijo sprejema pravilne odločitve. Zaupanje je sicer skopnelo že bistveno prej, a zdaj je na mizi primerjava podatkov z začetka pandemije (marec 2020) in tistih, ki jih je v najnovejši raziskavi za Dnevnik in Večer pridobila agencija Ninamedia. Marca lani je skoraj 60 odstotkov vprašanih ocenjevalo, da so vladni ukrepi ustrezni, danes pa prav takšen delež ocenjuje, da - niso. To, da je zaupanje strmoglavilo oziroma se prepolovilo, gre pripisati aferam z nabavo zaščitne opreme, neprimernemu komuniciranju, še posebej pa občutku, da ministrski kabinet ni kos spopadanju s pandemijo in da jo zgolj izkorišča za svoje politične, kadrovske in ideološke interese. Odstotki (ne)zaupanja v vladne ukrepe za boj zoper koronavirus sicer bistveno ne odstopajo od siceršnje javne podpore vladi. Zadnje marčevsko merjenje je namreč pokazalo, da več kakor 67 odstotkov vprašanih meni, da vlada deluje neuspešno.

Šole in maske

Vlada je minulo nedeljo za zajezitev tretjega vala okužb s koronavirusom sprejela ukrepe, ki bodo predvidoma veljali do vključno 11. aprila. Anketirance smo zato prosili, da z ocenami od 1 do 5 ocenijo naklonjenost posameznim novim omejitvenim ukrepom (ocena 1 izraža popolno nenaklonjenost posameznemu ukrepu, ocena 5 pa soglasje). Daleč najmočnejši odpor med anketiranci je bilo zaznati pri zapiranju šol in vnovičnem pouku na daljavo ter obvezni uporabi mask na prostem (največ podeljenih enic). Najbolj odločno nasprotovanje tema ukrepoma je pričakovano, predvsem glede šol, ki jih je vlada ob molku šolske ministrice Simone Kustec zapirala, ne da bi za to navedla prepričljive razloge. Prav tako pa stroka ukrepa nošenja mask na prostem ne podpira, saj nima dokazanega učinka; to stališče državljani očitno močno podpirajo.

Največkrat so oceno 1, torej popolno nenaklonjenost ukrepu, anketiranci namenili tudi ukrepom omejevanja prodaje blaga in storitev, prehajanja med regijami in zagotavljanja nujnega varstva otrok. Medtem ko so menja glede omejitve v javnem prevozu različna, pa je večjo naklonjenost zaznati pri ukrepih, kot je začasna prepoved zbiranja in prireditev, izrazita pa je naklonjenost zaostrenim pogojem na meji za vstop v našo državo, prepovedi potovanja v rdeče države in začasni prepovedi opravljanja verskih obredov.

Manj zaskrbljeni

Od lanskega marca se je veliko spremenilo tudi pri zaskrbljenosti zaradi širjenja koronavirusa. Več je tistih, ki zaradi virusa niso zaskrbljeni, in tudi tistih, ki so pred letom dni izrazili zaskrbljenost. Odstotek takih, ki (sploh) niso zaskrbljeni, se je z lanskih 13,3 dvignil na 26,2, delež takih, ki so bili lani precej ali zelo zaskrbljeni, pa se je zmanjšal z 48,7 odstotka na 37,3. Srednje zaskrbljenih je enako - lani 37,8 odstotka, letos 36,1. Pod črto je zaskrbljenih in tistih srednje zaskrbljenih še vedno največ, opazno pa je, da je zaskrbljenost na splošno v letu dni nekoliko popustila.