Ali si res ne upamo, vsaj enkrat, uporabiti istih vatlov pri dveh zadevah, ki sta si skorajda zrcalno podobni? Recimo najnovejši daj-dam med Izraelom in Iranom. Pa gremo po vrsti: 1. aprila Izrael z bojnimi letali napade iranski konzulat v Damasku in pobije osem ljudi, med njimi tudi poveljnika iranske revolucionarne garde in njegovega namestnika. Evropska unija ne gre dlje od izraza zaskrbljenosti zaradi možne eskalacije konflikta med tema državama. Nežno in posredno obsodbo, ker da "obsojamo napade na diplomatske prostore kot nesprejemljive in neopravičljive", izreče v Varnostnem svetu, od evropskih članic, le naš Samuel Žbogar. No, vsaj nekaj.
Dva tedna za tem Iran, sklicujoč se na 51. člen Ustanovne listine ONZ oziroma na pravico do samoobrambe, izvede povračilni napad na Izrael s cca 300 brezpilotnimi letalniki in balističnimi ter manevrirnimi raketami, pri čemer jih Izraelci s pomočjo Američanov in Britancev, in še prej tudi Jordanije, 99 odstotkov prestrežejo in uničijo, preden dosežejo izraelski zračni prostor. Zato je škoda minimalna, le nekaj ranjenih in poškodovanih oseb, a tokrat je evropska obsodba tega dejanja takojšnja, enotna in ostra. Enako voditelji G7! Tudi z novimi sankcijami proti Iranu, poleg že obstoječih še iz 80. let, maha predsednica Evropske komisije von der Leynova. "Tako neposreden iranski napad na Izrael je brez primere," poudari. "Izražamo svojo solidarnost in podporo izraelskemu ljudstvu in ponovno potrjujemo našo neomajno zavezanost njegovi varnosti." In sankcije so v sredo, 17. aprila, že sprejete.
Da je v Gazi v zadnjih šestih mesecih Izrael pobil 34 tisoč Palestincev – civilistov, od teh 14 tisoč otrok, 10 tisoč žensk, pa nekaj stotin humanitarcev in novinarjev in da se še naprej norčuje iz resolucij OZN in še drugih pozivov sveta k prekinitvi morije, vodilnih v EU očitno ne moti pretirano, če pa jih že, se raje ugriznejo v jezik. No, von der Leynova niti to ne. Ve se, kako Nemci gledajo na vso zadevo. In si znova rečem: ker Izrael pobija ljudi, vladavino prava, humanost, človeštvo, mi Evropejci kaznujemo Iran. Naj razume, kdor zmore?!
Kar pa mora še posebej skrbeti nas, državljanke in državljane Republike Slovenije, je ravnanje naše vlade, ki tudi tokrat ni znala reči: "NE! Dodatnim sankcijam proti Iranu se ne bomo pridružili. Oziroma, če si jih že kdo zasluži, pa ne samo zaradi provokativnega napada na iranski konzulat v prestolnici Sirije, ampak predvsem genocida v Gazi, je to Izrael!" Znova je pokleknila pred mantro o enotnosti evropske zunanje politike za vsako ceno. Namesto da bi počeli, kar je prav, kar je pošteno in pravično, kar je humano, si raje nadenemo rešilni jopič in čelado ter se prepustimo toku.
A češnjica na torti šele prihaja. Potem ko smo bili ves čas morije v Gazi do Izraela prizanesljivi, ravnali z njegovo vlado v rokavicah, se celo vzdržali vpoklica na zagovor njenega veleposlanika pri nas – ne pozabimo na to, kako smo se odzvali na rusko agresijo na Ukrajino – si je 21. ali 22. aprila Izrael dovolil, brez kančka sramu, poklicati na zagovor našo veleposlanico v Tel Avivu, Andrejo Purkart Martinez, zaradi glasovanja Slovenije v Varnostnem svetu o polnopravnem članstvu Palestine v OZN, in naša draga ministrica, Tanja Fajon, je pohitela s pojasnjevanjem javnosti našega stališča, naših razlogov za tako glasovanje, in mirila Izrael, da to ni bilo uperjeno proti njemu, ker da mu v ničemer ne ogroža varnosti. Povsem narobe svet! Mene je kot državljana Slovenije in Evrope globoko sram. A je še koga?
Aurelio Juri, Koper
