Po obdobju prepirov za žitni sektor končno dobra novica

08.09.2021 06:00
Vlogi za vstop v shemo izbrane kakovosti bo po odobritvi na ministrstvu morala prižgati zeleno luč še Evropska komisija.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor: kruh, pekarna - Avtor: Igor Napast (foto: Igor Napast)
Igor Napast

Tudi pred slovenskim žitnim sektorjem je končno pozitivna zgodba. Po doseženem dogovoru med deležniki glede vstopa v shemo izbrane kakovosti je ta zdaj dobil še formalno obliko, s tem ko so vlogo oddali na ministrstvo za kmetijstvo. Tako bodo lahko slovenski potrošniki po mleku in mlečnih izdelkih, perutninskem in govejem mesu ter sadju tudi pri žitnih surovinah in izdelkih kupili tiste, za katere bodo vedeli, da so v celoti domačega izvora.

"Če nas občutek ne vara in če hočemo kupca prepričati o kakovosti lastne proizvodnje, bomo z vstopom v shemo prišli do večjega povpraševanja po domačih izdelkih. S tem pričakujemo tudi boljši odnos do slovenske surovine na vseh ravneh," pravi predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Tudi direktor Mlinopeka Karel Pojbič meni, da bo shema prinesla želene učinke. "Če bodo tudi končni izdelki imeli pravo kakovost, jih bodo kupci zagotovo iskali. Do zdaj so veliko izdelkov tržili kot domačo ponudbo, tudi če so jih v Sloveniji samo predelali. To vedo tudi hrvaški dobavitelji, ki so v Sloveniji že večkrat ponujali moko iz slovenske pšenice. Mi seveda upamo, da se bo stanje izboljšalo, da bodo tudi potrošniki bolj ozaveščeni in se v večji meri odločali za kakovostne domače izdelke." Za zdaj Pojbič po lastnih besedah težko napove, kaj bo vstop v shemo pomenil v praksi: "Kmetje zaradi tega zagotovo pričakujejo nekoliko višje cene surovin." Na vprašanje, kaj bo izbrana kakovost pomenila za cene pekovskih izdelkov, odgovarja: "Cene izdelkov bomo skušali oblikovati tako, da bomo lahko pokrili stroške." Pri tem poudarja, da sami že deset let odkupujejo izključno domača žita, ki jih predelujejo. "A v Sloveniji so tudi drugi ponudniki, od katerih jih je 80 odstotkov doslej kupovalo surovine na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem, doma pa so izdelke prodajali kot slovenske, kar ni v redu."

Osnovne surovine bodo slovenske

Anita Jakuš z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnjuje, da bo po tem, ko bo vloga dobila zeleno luč na ministrstvu, kar naj bi se zgodilo relativno hitro, romala naprej na Evropsko komisijo. Tam bo skrben pregled vloge trajal vsaj pol leta. Potem ko bodo vlogo potrdili še na evropski ravni, se bo začel postopek certificiranja, in ko bodo izdelki z oznako dosegli pred tem določeno kritično maso na trgu, se bo začela tudi promocija. "Interes za vzpostavitev sheme so izkazali tako pridelovalci kot tudi peki. Verjamem, da jih bo večina tudi izbrala to pot in izdelke certificirala." Kot še dodaja Jakuševa, se po predlogu novega strateškega načrta skupne kmetijske politike predvideva tudi sofinanciranje stroškov za vstop v shemo.

Dejstvo, da je vloga končno prispela na ministrstvo, je dobra novica po številnih nesoglasjih med deležniki v verigi, ki so med drugim pripeljala do propada klasičnih pogajanj o odkupni ceni pšenice, ki jih letos več sploh ni bilo. S tem je po mnenju nekaterih propadla tudi slovenska žitna veriga.

Skupno vlogo za pridelavo in predelavo žit so oddale Kmetijsko-gozdarska zbornica, GZS, Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica. Vloga zajema pšenico, rž, ječmen, oves, piro, koruzo, proso in ajdo. Določa tudi natančna pravila za vstop - od zahtevanega kolobarja in obdelave tal do kakovostnih parametrov ter označevanja na prodajnih mestih. Pred oddajo vloge je bilo precej razprave tudi o osnovni definiciji glede predelave oziroma izdelkov. Naposled so sprejeli kompromis, da lahko izdelek nosi oznako izbrana kakovost, če imajo vse uporabljene sestavine iz žit in tudi druge osnovne sestavine, kot so recimo jabolka ali skuta, certifikat izbrane kakovosti. Če so ob osnovnih sestavinah v izdelku še dodatne, kot so sladkor, maščobe, kvas, začimbe ali sol, so lahko te brez certifikata, izdelek pa lahko še vedno nosi oznako izbrane kakovosti. Pomembna je tudi določba, po kateri bo moral certificiran proizvajalec voditi evidenco, ki bo dala jasen vpogled v nabavljene količine certificiranih sestavin in predelanih ter prodanih količin skladno s sledljivostjo in masnimi bilancami.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta