Matej Grošelj
Nataša Pirc Musar se je pri 54 letih podpisala pod največji osebni dosežek na dolgi in razgibani karierni poti. Po Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku, Danilu Türku in Borutu Pahorju je postala prva ženska, ki ji je uspel veliki met s prebojem v predsedniško palačo za prihodnjih pet let. Njena zmaga nosi simbolno vrednost v neskončnem boju za enakopravnost spolov na visokih položajih v družbi. Tipična predstavnica liberalnih politik je po petih mesecih kampanje v finalu strla odpor zmagovalca prvega kroga volitev Anžeta Logarja. Eden od pomembnih elementov njenega zmagoslavja je, da so državljani tudi na tokratnih volitvah zavrnili problematično smer populistične politike, ki jo zagovarja SDS.
Zagotavlja, da bo kot predsednica republike glasna zagovornica človekovih pravic in pravne države.
Čeprav se s politiko nikoli ni profesionalno ukvarjala in ni bila članica nobene stranke, je Nataša Pirc Musar v zadnjih 30 letih gradila prepoznavnost na različnih javno izpostavljenih položajih. Po zaključku študija na ljubljanski pravni fakulteti se je desetletje preizkušala v medijskem okolju obeh največjih slovenskih televizijskih postaj. Poslovna pot jo je ob prelomu tisočletja vodila v gospodarstvo, nato je bila dva mandata informacijska pooblaščenka in kratko obdobje še predsednica Rdečega križa. V zadnjih sedmih letih vodi odvetniško pisarno z ducat zaposlenimi. Ob zaključku potegovanja za predsednico republike je uživala široko podporo leve sredine, med kampanjo pa se je soočala z očitki o davčni optimizaciji družinskih poslov.
Nataša Pirc Musar zagotavlja, da bo kot predsednica republike glasna zagovornica človekovih pravic in pravne države. Mandat bo odprla v negotovem obdobju, ko se svet sooča z vrsto kriznih nevarnosti. Če se bo uveljavila kot moralna avtoriteta, bi lahko doma pomembno prispevala k zmanjšanju družbenih napetosti in političnih nesoglasij.
