Sedaj že bivši dijak I. gimnazije v Celju se je s prvim oktobrom vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Študentsko življenje bo začel od doma s predavanji preko spleta, saj je z zlato medaljo z Bleda žal prinesel še bolezen. Luka je na olimpijadi s 33 točkami dosegel 22. mesto med 616 tekmovalci iz 105 držav "Ta uspeh mi res veliko pomeni, saj je olimpijada eno najprestižnejših in najstarejših tekmovanj," je povedal mladi matematik, ki je sicer na olimpijadi sodeloval že štirikrat. Za letošnji uspeh se je Luka Horjak intenzivno pripravljal že od drugega letnika srednje šole, ko mu je do zlate medalje zmanjkala le ena točka. Pred tem je bil tudi edini slovenski dijak prvega letnika, ki je osvojil bronasto medaljo.
Nadarjenost pokazal že zelo zgodaj
Lukova matematična pot se je začela zelo zgodaj: "Pri treh letih sem že malo množil, v osnovni šoli pa mi je matematika prirasla k srcu. Zares pa se je začelo nekje v osmem razredu, ko sem spoznal olimpijsko matematiko." Takrat ga je pod svoje okrilje v matematičnem krožku vzel profesor Kristijan Kocbek s I. gimnazije v Celju: "Eno leto pred tem me je že Lukova teta opozorila nanj in obljubil sem ji, da ga bom povabil v krožek." Kocbek je hitro ugotovil, da je Luka nadarjen, in v devetem razredu ga je začel pripravljati na tekmovanja. Na Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah so bili Luku naklonjeni, da sta se lahko s profesorjem tudi ob dopoldnevih dobivala na gimnaziji in s presledki, ko je moral profesor v razred, vadila in se pripravljala. "Luka hitro razume vse, kar mu poveš, zato sva hitro prišla do precej zapletenih konceptov, ki jih celo maturanti težko razumejo," je povedal Kocbek. "Nekaj talenta moraš imeti, je pa zadaj veliko priprav in treninga," je dejal Luka. Največ priprav je opravil v prvem in drugem letniku, ko je vadil tudi po nekaj ur na dan. Doma so ga pri tem podpirali in ga, kadar je to potreboval, pustili na miru. "Matematika je v naši družini pravzaprav priljubljena. Že moj oče je bil v osnovnošolskih letih uspešen na državnih tekmovanjih pa tudi oba brata raje v roke vzameta matematični zvezek kot na primer angleške nepravilne glagole," je razložil Luka, ki pa je prvi v družini, ki se je v matematiko tako zelo poglobil. Čeprav zlatih matematičnih olimpijcev ne pričakajo sprejemi in preimenovane krajevne table, so bili doma ponosni na Lukov uspeh. "Čakam še na fizično medaljo, potem pa bomo tudi proslavili z domačimi," je povedal mladi matematik.
Najraje ima funkcijske enačbe
Olimpijska matematika je nadgradnja srednješolske, ni pa še čisto na univerzitetni ravni. Luka najraje rešuje naloge iz algebre, natančneje funkcijske enačbe. "V tej kategoriji moraš pokazati sposobnosti algebraične manipulacije, ki jih pri drugih nalogah ne vidimo pogosto. Rešujemo jih tako, da namesto spremenljivk vstavljamo različne izraze, kar ti da večji nadzor nad nalogo in njenim reševanjem," je pojasnil. Tako kot pri matematiki je v šoli najlažje preživljal ure fizike in kemije, ki ju je tudi izbral na maturi. Pravo nasprotje pa so družboslovni predmeti, ti mu nikoli niso bili pri srcu. Svoje znanje matematike je rad delil z drugimi: "Če sem le lahko, sem si vzel čas za pomoč sošolcem. S tem sem razložil kakšno nejasnost, po drugi strani pa tudi sam ponovil snov, ki zahteva malo več teorije. Tako nikoli nisem imel težav s testi, čeprav se matematike nikoli nisem učil." Gimnazijo je začel z dobrim uspehom, se trudil in bil na koncu odličen in zlati maturant. Kljub obilici šolskega dela in priprav za tekmovanja se je našel čas za kakšno dejavnost zunaj šole. Tako Luka že nekaj let poje kot basist pri Moškem pevskem zboru Miklavž.
Namesto v Rusijo na Bled
Epidemija je spremenila tudi potek olimpijade. Organizatorji so jo želeli izpeljati konec septembra v Sankt Peterburgu, vendar so se morali prilagoditi in so jo sedaj izvedli po posameznih državah. Slovenski tekmovalci so bili en teden na Bledu, kjer so gostili še švicarsko ekipo. Iz Rusije so tekmovalce v živo spremljali in nadzorovali preko kamer, tako da ni bilo mogoče goljufati, je povedal Luka. "Pri reševanju nalog smo lahko imeli pisala, geometrijski pribor, kakšen prigrizek in pijačo. Prepovedani pa so kalkulator, geotrikotnik in kakršnikoli zapiski." Kar je za tiste, ki s kalkulatorjem opravimo že osnovne izračune, skoraj nepredstavljivo. Imeli so dva tekmovalna dneva, vsakič po štiri ure in pol za štiri naloge. "To se sliši veliko časa, ko imaš za primerjavo samo srednješolsko matematiko, vendar to skoraj nikoli ni dovolj. Še na nobenem dnevu nisem zbral vseh točk."
Študiral bo v Sloveniji
S svojim olimpijskim uspehom bi se Luka Horjak lahko pohvalil in preskočil vrsto pri vpisu na kako tujo univerzo, vendar se je odločil, da bo študiral v Sloveniji: "Pri takih odločitvah sodeluje več faktorjev. Glavni je bil morda brexit, zaradi katerega je bila situacija s študijem v Angliji malo nejasna. Na koncu sem se odločil za Ljubljano, s tem pa bom lahko tudi pomagal pri pripravi naslednjih generacij olimpijskih ekip." Ne ve še, kam ga bo poklicna pot zanesla, zelo verjetno pa bo ostal pri matematiki. Drugačno razmišljanje in globlje videnje matematike pomagata Luku, da je tako uspešen. Vsem, ki jim matematika ni blizu, pa svetuje: "Na matematiko je morda treba gledati drugače kot na druge šolske predmete. Gre namreč za sistem pravil in njihovih posledic, za katere ni dovolj, da se jih preprosto naučimo citirati, ampak jih moramo znati tudi uporabiti. Pri vsakem koraku se je treba vprašati, zakaj to drži. V nasprotnem primeru je takih nejasnosti vedno več, na koncu pa ne vemo niti, česa ne vemo."
