Cepljenje popolne imunosti na koronavirus SARS-CoV-2 ne zagotavlja, kljub temu pa naj bi preprečeval širjenje okužbe in hkrati tudi razvoj težjega poteka bolezni covid-19. Zato se vlade po vsem svetu, hkrati tudi slovenska, trudijo prebivalce prepričati, naj se cepijo.
Pri nas je bilo do danes polno cepljenih 820.110 ljudi, kar predstavlja slabih 39 odstotkov prebivalcev. Vsaj z enim odmerkom pa je bilo cepljenih dobrih 930 tisoč prebivalcev. K cepljenju poziva tudi zdravstvena stroka, saj je ravno zdravstvo najbolj obremenjeno z bolniki, pri katerih se pojavi težji potek bolezni. Od začetka epidemije je v Sloveniji zaradi okužbe s koronavirusom umrlo 4429 ljudi. Največ ljudi je zaradi covid-19 v Sloveniji umrlo 8. decembra lani, ko je bilo potrjenih 66 smrti v enem dnevu.
Cepljenje se je v Sloveniji začelo nekaj dni pred začetkom letošnjega leta. Dober mesec po tem je število dnevno umrlih zaradi covid-19 začelo upadati. V juniju in juliju je bilo zabeleženih največ smrti v enem dnevu 11. junija, ko je umrlo pet ljudi. Veliko dni pa je minilo tudi brez smrti zaradi omenjene bolezni.
Če je bilo ob začetku cepljenja število odmerkov cepiva zelo omejeno, pa je trenutno v državi cepiva dovolj za vse in zdaj se lahko prebivalci sami odločajo, s katerim cepivom, od teh, ki so na voljo, bi se cepili.
Vendar pa, kot rečeno, zaščita ob cepljenju ni popolna. V zadnjem mesecu, ko se je v Sloveniji pojavila tudi tako imenovana različica delta, praktično vsak dan okužbo potrdijo tudi pri cepljenih prebivalcih. Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od ponedeljka do četrtka minuli teden (to so zadnji dostopni podatki) potrjenih 55 okužb pri cepljenih prebivalcih. Torej skoraj 14 vsak dan. Glede na to, da je bilo v tem času s PCR testi potrjenih skupno 406 okužb, to pomeni, da je bil med pozitivnimi cepljenih več kot 13 odstotkov.
Težji potek bolezni pri cepljenih?
V UKC Maribor so že obravnavali tudi "nekaj bolnikov" s covid-19, ki so bili proti tej bolezni cepljeni. Šlo je predvsem za starostnike, nihče od njih pa zaradi bolezni ni umrl, poudarjajo in dodajajo, da gre v glavnem za bolnike, "ki nimajo težke klinične slike". Odgovor UKC Ljubljana še pričakujemo.
Zato ni odveč opozorilo, da je treba kljub cepivu in nižjemu številu potrjenih okužb, te sicer v zadnjem času spet naraščajo in na Institutu Jožefa Stefana že opozarjajo, da bi lahko ob takem trendu Slovenija spet prešla v rdečo fazo, upoštevati vsa priporočila za preprečevanje širjenja okužbe.
Kaj bo s tretjim odmerkom?
Ker se je v juliju že pojavljajo ugibanje, da bo potreben za zagotavljanje zaščite pred SARS-CoV-2 tudi tretji odmerek, smo NIJZ vprašali, kdaj se bo začelo cepljenje s "poživitvenim" odmerkom. Odgovarjajo, da trenutno ni dokazov, da bi zaščita izzvenela po devetih mesecih od cepljenja. "Zagovarjamo pristop, da je do nadaljnjega zaščita dolgotrajna. Ko bodo podatki na voljo glede potrebe po poživitvenih odmerkih, pa bomo to spremenili," so odgovorili.
Trenutno namreč menijo, da ni smiselno podaljševanje s cepljenjem na nekaj mesecev. Prepričani pa so tudi, da je to neetično. "Cepljenje s poživitvenimi odmerki v bogatih državah, medtem ko je velik del sveta še brez cepiv, je neetično in neučinkovito za globalni napor za zaustavitev pandemije. Samo globalna dostopnost do cepiva bo pandemijo ustavila. Do takrat pa ne bo nobena država varna ali imela normalo življenje," so poudarili.
Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je v torek povedala, da se v Sloveniji glede tretjega odmerka še čaka na odličitev Evropske agencije za zdravila (Ema) in izkušnje drugih držav. "V tem primeru se bomo nedvomno odločili za tretji odmerek predvsem za starejše in druge, ki imajo dejavnike tveganja za hud potek bolezni," je povedala.
Francija septembra s tretjo dozo za najbolj ogrožene
Francija je za september napovedala začetek cepljenja s tretjim odmerkom cepiva, s to tako imenovano osvežitveno dozo naj bi cepili najstarejše in najranljivejše.
Na ravni EU za zdaj ni priporočila v povezavi s tretjim odmerkom cepiva. Odločitev o tem je v rokah držav članic, Evropska komisija pa vselej spodbuja odločitve na podlagi znanstvenih dognanj, je poudarila govorka komisije Arianna Podesta. Obenem pa je spomnila na sredino sporočilo Evropske agencije za zdravila (Ema), v katerem agencija po njenih besedah potrjuje, da "polno" cepljenje pomeni dva odmerka cepiv BioNTecha in Pfizerja, Moderne in AstraZenece ter en odmerek cepiva družbe Janssen. Nasvet Eme torej za zdaj ne vključuje tretjega odmerka. (STA)
Na temo tretjega odmerka je pred dnevi tvital tudi vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala.