"Še zlasti škodljivo se kaže vztrajanje pri domnevno reprezentativni sestavi organov upravljanja in nadzora javne radiotelevizije ter pri navidezno korporativnem modelu upravljanja, čeprav RTV Slovenija ni niti korporacija niti javno podjetje, in sploh nima statusne oblike, ki bi upravičevala sedanji način upravljanja. V tem je posebnost med vsemi javnimi zavodi na področju kulture v Republiki Sloveniji. Tudi za statusno obliko javnega zavoda lahko ugotovimo, da je bila v primeru RTV Slovenija zlorabljena za nedopustno podržavljanje te ustanove, za podržavljanje njenega premoženja, za nastavljanje številnih birokratskih ovir njenemu delovanju, za uvedbo medijski dejavnosti neprimernega plačnega sistema, ki je v celoti razvrednotil ustvarjalnost, prizadevnost in kakovost dela številnih poklicev in strok, onemogočil primerno in pošteno nagrajevanje zaposlenih in poslabšal pogoje njihovega dela."
Zoran Medved (levo)
Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, njegovi predlagatelji izpostavljajo novo statusno obliko ("avtonomna javna ustanova posebnega družbenega, kulturnega in nacionalnega pomena"), vsebino in obseg javne službe ("podrobneje in bolj natančno kot doslej je v zakonu definirana vsebina javne službe na področju medijev"), tematske programe in pomembne nove storitve, ukinitev tradicionalnega oglaševanja in TV-prodaje ("Večja novost je, da se zaradi drugačnega modela financiranja RTV Slovenija zdaj predlaga, da se iz tržnih dejavnosti izloči trženje programskega časa z namenom oglaševanja. To pomeni, da v sporedih RTV Slovenija ne bi bilo več oglaševalskih vsebin in TV-prodaje, ampak bi bile v sporedih izključno programske vsebine."), nov model upravljanja in nadzora ("Zakon določa, da RTV Slovenija po novem vodi in upravlja 7-članska uprava, njeno programsko delovanje in poslovanje pa nadzira 11-članski skrbniški odbor."), financiranje RTV Slovenija ("Zakon še naprej določa pridobivanje sredstev za izvajanje dejavnosti RTV Slovenija iz plačil prispevka za programe in storitve RTV Slovenija, iz opravljanja tržnih dejavnosti, iz naslova sponzoriranja in donatorstva in drugih virov, pri čemer v členu, ki določa tržne dejavnosti, odpravi dejavnost trženja programskega časa za namen oglaševanja in TV-prodaje, in s tem bistveno spreminja strukturo prihodkov RTV Slovenija. (...) Zakon zato določa nov način plačila prispevka za programe in storitve RTV Slovenija, pri čemer se breme plačila prispevka za fizične osebe solidarnostno porazdeli med zavezance po dohodninskih razredih na način, da zavezanci iz 1. in 2. dohodninskega razreda v prihodnje prispevajo nižje zneske v primerjavi s sedanjo višino RTV-prispevka, zavezanci iz 3., 4. in 5. dohodninskega razreda pa sorazmerno višini svojih letnih prihodkov. Zavezanec za plačilo prispevka je vsaka polnoletna fizična oseba rezident, ki je zavezanec za plačilo dohodnine, ki ureja davek od dohodkov fizičnih oseb. Prispevek fizičnih oseb znaša 0,5% od vseh dohodkov v preteklem letu. Zakon določa tudi nov način plačila prispevka za pravne osebe, ki ni diskriminatoren do določenih skupin pravnih oseb, ampak je obveznost univerzalna in velja za vse."), sofinanciranje programskih vsebin, arhiviranja in digitalizacije filmskega gradiva ("Zakon določa, da se odslej za sofinanciranje nekaterih skupin programskih vsebin, arhiviranje in digitalizacijo filmskega gradiva, ki ga hrani RTV Slovenija, namenijo dodatna finančna sredstva."), dostopnost sporedov RTV Slovenija v paketih operaterjev ("Zato ta zakon v okviru člena, ki določa obveznost območne pokritosti s sporedi RTV Slovenija, dodatno ureja tudi obveznost vseh operaterjev, da v skladu z določili zakona o medijih omogočijo nediskriminatorno razširjanje sporedov in programskih vsebin RTV Slovenija do zainteresirane javnosti, kar so v tem primeru vsi njihovi uporabniki, ki so tudi plačniki prispevka za programe in storitve RTV Slovenija. S tem se prepovedo vse nesprejemljive prakse, kot so razvrščanje sporedov RTV Slovenija v različne programske skupine ali izločanje posameznih sporedov RTV Slovenija iz nekaterih programskih paketov operaterjev.") in pravila poročanja o volilni kampanji v sporedih RTV Slovenija ("Zakon je dosedanja določila o načinu poročanja o volilni kampanji v sporedih RTV Slovenija nadomestil z določilom, da je čas namenjen predstavitvi kandidatov, političnih strank in državljanskih list ter pogoji za njihovo predstavitev enaki za vse. Zakon določa obveznost RTV Slovenija, da najpozneje v 15 dneh po razpisu volitev v državni zbor ali evropski parlament, volitev za predsednika republike ali lokalnih volitev javno objavi način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Takšna rešitev odpravlja morebitno neenakopravnost kandidatov, političnih strank in list v sporedih RTV Slovenija.")
