Od leta 2019 do 2021 se je število prenočitev domačih gostov predvsem po zaslugi turističnih bonov povečalo za 47 odstotkov, število prenočitev tujih gostov pa upadlo za 58 odstotkov.
Po turističnih bonih vlada pripravlja energetske bone kot enkratno pomoč okoli 150 tisoč ranljivim prebivalcem pri plačilu stroškov za ogrevanje, na službi vlade za digitalno preobrazbo pripravljajo bone za nakup računalnikov, ki naj bi pripomogli k digitalni preobrazbi.
Marko Pahor, redni profesor in raziskovalec na ljubljanski ekonomski fakulteti, nam je pojasnil, da "gre pri vseh vrstah bonov, financiranih iz proračuna, za neke vrste usmerjen negativni davek, gre za proračunsko porabo, od katere imajo koristi predvsem neposredni prejemniki". Glede na to, za kakšne ukrepe se vlada odloča, po Pahorjevih besedah res ne moremo mimo tega, da je kupovanje glasov volivcev pri odločanju o bonih vsaj del argumenta, če ne celo primarno vodilo.
Turistični boni so zvišali cene
Turistične bone so sicer v evropskih državah pogosto uporabili kot enega od ukrepov za odpravljanje posledic krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19. Turizem je bil zaradi zaprtja javnega življenja in omejitve potovanj ena bolj prizadetih dejavnosti, zato je to ciljni ukrep, namenjen pomoči tej dejavnosti, z boni v letu 2021 pa tudi nekaterim drugim. "Težko je oceniti, koliko je ukrep dejansko koristil tem dejavnostim, saj bi turistična podjetja zaradi slabše prehodnosti meja in splošnega pomanjkanja možnosti za oddih verjetno v vsakem primeru bolj ali manj razprodala svoje kapacitete," pojasnjuje profesor Pahor. Boni, ki so neke vrste helikopterski denar za prejemnike, so po njegovi oceni vsekakor vplivali na cene, ki so zaradi večjega povpraševanja in manjše cenovne občutljivosti višje. Verjetno je, da bodo tudi ostale na nekoliko višji ravni.
Prejemnikom so turistični boni vsekakor koristili, saj so iz tega vira in ne iz svojih običajnih prihodkov financirali svojo turistično porabo. Proračunsko pa gre za precej velik ukrep, saj njihova vrednost v obeh letih skupaj krepko presega pol milijarde evrov, razlaga Pahor. Država je po njegovih besedah razmeroma uspešno uporabljala tudi druge ciljne ukrepe v teh dejavnostih, zato je dokaj vprašljivo, ali so bili turistični boni, sploh dodatni v letu 2021, in podaljševanje njihove veljavnosti v resnici potrebni.
Nekdanji finančni minister France Križanič, ki je zdaj raziskovalec na ekonomskem inštitutu pri pravni fakulteti, pa nam je najprej navedel podatke državnega statističnega urada, po katerih je bilo lani število turističnih prenočitev za 8 odstotkov večje kot leta 2008 in za skoraj 29 odstotkov nižje kot leta 2019. Pri tem se je od leta 2019 do 2021 število prenočitev domačih gostov povečalo za 47 odstotkov, število prenočitev tujih gostov pa upadlo za 58 odstotkov. V letu 2021 so prenočitve domačih gostov predstavljale 57 odstotkov skupnega števila turističnih prenočitev v Sloveniji. V letu 2008 je bil ta delež 43 odstotkov. "Turistični boni so povečali povpraševanje po turistični storitvah v Sloveniji in preprečili še večji upad te dejavnosti. Obsežnejša analiza multiplikativnih učinkov bi seveda lahko pokazala neto javnofinančni učinek, ki bi bil verjetno v bližini nevtralnega. Država je posredno pridobila približno toliko javnofinančnih prilivov, kot je imela s turističnimi boni izdatkov," ocenjuje Križanič.
Težko si je zamisliti ukrep, ki bi prizadetim ciljno pomagal
Glede energetskih bonov nam je Marko Pahor pojasnil, da smo v jeseni doživeli cenovni šok na vseh z energijo povezanih trgih. Ta šok je še dodatno zaostril energijsko revščino. Cene so se sicer še decembra precej umirile in so trenutno na ravneh iz let 2013/2014, a ker so bile več let izrazito nizke, so še vedno relativno visoke. "Gre pa za cenovni šok, ki odjemalce zelo različno prizadene, zato si je tu težko zamisliti ukrep, ki bi ciljno pomagal tistim, ki so dejansko prizadeti. Učinkovito, a tehnično verjetno težko izvedljivo bi bilo nameniti enkratne pomoči tistim, ki jim uspe dokazati, da so se njihovi stroški za energijo povečali za bistveni delež njihovih prihodkov, na primer za 10 ali 15 odstotkov," pravi Pahor. Delno povezan ukrep bi bil povečanje in širitev spodbud za prehod na bolj trajnostne načine ogrevanja, za energijske sanacije ... Pri energentih ima država vedno kar nekaj prostora v trošarinah, je še pristavil.
France Križanič meni, da so energetski boni kot začasen in enkraten ukrep smiselni za odjemalce zemeljskega plina, ki izkažejo, da imajo za Slovenijo povprečne ali podpovprečne dohodke na družinskega člana. Višina bonov bi morala nadomestiti podražitev, ki je nastala zaradi izkoriščanja monopola na trgu te energetske surovine v Evropi. Cene električne energije so se v zadnjem letu dvignile zaradi nenormalne podražitve emisijskih kuponov. "Njihovo ceno je treba vrniti na prejšnjih 20 evrov za tono emisij. In seveda obdržati napoved, da se bo ta cena v naslednjih desetletjih povečevala. Tako se bo prebivalstvo in gospodarstvo temu lahko prilagodilo," nam je povedal Križanič.
"Za digitalizacijo sta ključna znanje in stanje duha, strojna oprema je postranskega pomena"
Boni za nakup računalnikov niso smiselni
Za bone za digitalno preobrazbo ni povsem jasno, čemu naj bi bili namenjeni, ugotavlja Marko Pahor. Nameniti nekaj deset evrov določeni skupini prebivalstva za nakup strojne opreme ni nekaj, ker bi povečalo digitalizacijo. Razumel bi, če bi taki vavčerji bili namenjeni izobraževanju na področju digitalnih tehnologij, če bi morda del denarja namenili za posebne štipendije za tozadevne študije, subvencioniranje razvoja in izvedbe krajših tematskih izobraževanj. "Za digitalizacijo sta ključno znanje in stanje duha, strojna oprema je postranskega pomena," pravi profesor Pahor.
France Križanič pa ocenjuje, da so ukrepi razvojne politike na področju spodbujanja digitalne preobrazbe lahko tudi subvencije za spodbudo povečanja uporabe informacijske tehnologije. "Se pravi, poleg investicij v infrastrukturo ali vsaj spodbujanja teh investicij so pomembne tudi spodbude za izkoriščanje nove tehnologije. V tej zvezi so boni za digitalno preobrazbo smiselni," nam je pojasnil. Njihove strukture in koncepta izvedbe Križanič sicer ne pozna, prav tako ne virov financiranja. Če gre na škodo investicij v informacijsko infrastrukturo po izbranih lokalnih skupnostih, je projekt bonov za digitalno preobrazbo seveda vprašljiv.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
