Koronavirus je izbruhnil konec lanskega leta v mestu Wuhan v kitajski provinci Hubei. Žarišče izbruha naj bi bila tržnica z ribami in živalmi, kjer se je virus razširil z živali na človeka. Nov koronavirus so poimenovali sars-cov-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19.
Novi koronavirus se je iz Kitajske razširil že na vse celine sveta. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni so ga doslej potrdili v 59 državah, smrtne primere so zabeležili v devetih. Skupno število okuženih je preseglo 83.000, umrlo je več kot 2800 ljudi, ozdravelo pa več kot 36.000.
Ključni poudarki
- več kot 2800 mrtvih, več kot 70 mrtvih zunaj celinske Kitajske
- več kot 84.000 okuženih, več kot 36.000 ozdravljenih
- primere okužb potrdili v 59 državah
- v Evropi največ okuženih in smrti v Italiji, okužbe potrdili tudi v Avstriji in na Hrvaškem
- v Sloveniji doslej vsi testi na novi koronavirus negativni
Kako je pripravljena Slovenija?
V Sloveniji za zdaj še niso potrdili prvega primera okužbe z novim koronavirusom, a je po oceni pristojnih služb pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo.
Sekretariat Sveta za nacionalno varnost je 24. februarja zaradi lažjega usklajevanja in reševanja odprtih vprašanj koordinacijsko skupino za obvladovanje nalezljivih bolezni v zdravstvu preoblikoval v vladno medresorsko delovno skupino, ki bo v naslednjih tednih koordinirala in usklajevala to delo, vodilo pa jo bo ministrstvo za zdravje.
Vlada je 27. februarja sprostila blagovne rezerve, da ne bi zmanjkalo zaščitne opreme izvajalcem zdravstvenih storitev v primeru pojava novega koronavirusa pri nas. Gre za maske, očala, rokavice, halje in prekrivala za obutev.
V Sloveniji še vedno nimamo potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom, imajo pa primere sosednje države.
Na podlagi dogovora s sosednjimi državami vlada ugotavlja, da zaprtje mej ne bi ustavilo širjenja virusa, bi pa ohromilo državo.
Države torej ne bodo zapirale meja, delile bodo informacije za potnike, medsebojno si bodo izmenjevale podatke o virusu, poenotile bodo informacije za strokovno in širšo javnost, ukrepe pa bodo usklajevali na rednih videokonferencah.
Ministrstvo je določilo izvajalce, ki bodo obravnavali bolnike, pri katerih obstaja sum, da bi lahko bili okuženi z novim koronavirusom. To so predvsem zdravstveni domovi, ki izvajajo 24-urno službo nujne medicinske pomoči. Bolnike bi v prvi fazi sprejemala UKC Ljubljana in Maribor, in sicer ljubljanski bolnike iz jugozahodnega dela države in mariborski bolnike iz vzhodnega dela, Klinika Golnik pa z območja Gorenjske.
Navodila zdravstvenih ustanov in NIJZ
UKC Maribor: Do nadaljnjega so prepovedani obiski na vseh oddelkih in parkiranje znotraj območja UKC. Parkiranje je še vedno možno v garažnih hišah ob vhodu v UKC, prav tako so omogočeni urgentni prevozi in dostop do urgence. Vprašanjem v zvezi z novim koronavirusom je namenjena številka 031 653 929, ki bo dosegljiva vsak dan od 7. do 22. ure.
Splošna bolnišnica Celje: Do preklica so prepovedani vsi obiski. Vzpostavili so posebno telefonsko številko 03 423 30 79, ki je dosegljiva je 24 ur na dan. Pokličejo lahko osebe, ki imajo znake okužbe s koronavirusom. Dobili bodo navodila, kako ukrepati oz. priti do ustrezne zdravstvene pomoči.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec: Do preklica so prepovedani obiski na vseh oddelkih. Na oddelku za ginekologijo in porodništvo je obisk dovoljen samo očetu novorojenčka, na oddelku za pediatrijo pa je lahko ob bolnem otroku prisoten le eden izmed staršev.
Zdravstveni dom Slovenj Gradec: Odsvetuje osebni obisk ustanove tistim, ki sumijo na okužbo z novim koronavirusom, za tovrstne primere je na voljo dežurna telefonska številka 031 393 112, kjer jim bodo ustrezno svetovali.
Zdravstveni dom Velenje: V primeru povišane telesne temperature in težkega dihanja oziroma suma, da bi lahko bili okuženi s koronavirusom, pred vstopom v zdravstveni dom obvezno pokličite osebnega zdravnika ali dežurno službo 03 899 54 45 in počakajte na nadaljnja navodila.
UKC Ljubljana: Prepovedani so vsi obiski hospitaliziranih bolnikov. Omejitev velja tudi za pokretne bolnike in njihovo srečevanje in zbiranje v avlah, saj je tudi v tem primeru storjen kontakt. Vstop v urgentni blok je omejen na eno vstopno točko zgolj za bolnike, ki potrebujejo nujno obravnavo. Obiskovalci naj ob vstopu upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in varnostne službe.
V sodelovanju z ZD Ljubljana so na vhodu v urgentni center zagotovili zdravstveno osebje, ki ljudi pravilno usmerja ob morebitnem sumu na okužbo s koronavirusom na infekcijsko kliniko, s čimer preprečujejo nepotreben vstop v urgenco in UKC. Zaradi posebnega režima je zaprtih več vhodov v stavbe UKC Ljubljana in tako osebje kot obiskovalce usmerjajo na glavne vstopne točke.
Kaj je novi koronavirus?
Koronavirusi so večja skupina virusov, ki povzročajo različne bolezni od navadnega prehlada do hujših bolezni. Poznamo sedem koronavirusov. Štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade. Sars, mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze, ki se prenašajo z živali na človeka.
Novi koronavirus so določili ob povečanju števila primerov pljučnic v kitajskem mestu Vuhan, pri čemer niso potrdili že poznanih povzročiteljev pljučnic. Sprva so izključili okužbo z virusi influence, vključno z aviarno influenco, sarsom, mersom, in še druge povzročitelje. Identificirali so nov koronavirus in ga poimenovali sars-cov-2. Postavljen je sum, da je izvor okužbe, ki pa še ni identificiran, ena od vrst živali.
Trenutno ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala prek živine ali živil. Na NIJZ ocenjujejo, da je rokovanje in uživanje zadostno toplotno obdelanih živil varno. Podatkov o tveganju pri uživanju toplotno neobdelanih živil ni, glede na podatke o preživetju drugih koronavirusov na površinah med transportom pa je tveganje majhno.
Znaki okužbe in zdravljenje
Med običajnimi znaki okužbe so simptomi okužbe dihal, vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem. V hujših primerih lahko ti virusi povzročijo pljučnico, respiratorni sindrom, odpoved ledvic in celo smrt. Protivirusnega zdravila za nov koronavirus ni. Zdravljenje je zato simptomatsko. Prav tako še ni cepiva.
Bolezen pri petini bolnikov poteka težko, smrtnost pa naj bi bila od 2 do 4 odstotke. Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen. Smrtnost gripe je od 1 do 2 odstotka, pri sarsu je bila ocenjena na okoli 10 in pri mersu na okoli 30 odstotkov. Z novim koronavirusom je trenutno okuženih desetkrat več ljudi, kot je bilo ob pandemiji sarsa.
Prenašanje okužbe
Novi koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. Virus se lahko prenaša v razdalji metra in pol do bolnika. Točna inkubacijska doba še ni znana, glede na ostale koronaviruse pa je ocenjena na dva do 12 dni, najbrž ne več kot 14 dni. V povprečju naj bi bila inkubacijska doba dolga približno šest dni.
Za zdaj brez večjega vpliva koronavirusa na gospodarstvo, država razmišlja o nekaterih ukrepih
Izbruh koronavirusa na slovensko gospodarstvo še nima večjega vpliva, a ponekod se pojavljajo težave. Država zato po navedbah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška razmišlja o ukrepih, npr. o subvencioniranju čakanja na delo. Počivalšek ob tem še poudarja, da morajo morebitni ukrepi za zaščito javnega zdravja zagotavljati pretočnost blaga.
Največje težave so v upadu prodajnih in nabavnih aktivnosti na določenih področjih v predelovalnem sektorju. Zaradi tega lahko pride do upada proizvodnje in s tem do negativnih vplivov za delavce. Po ministrovih besedah bodo zato v vladi razmislili, da bi za podjetja pripravili shemo subvencioniranja čakanja na delo po vzoru zadnje svetovne gospodarske krize pred desetletjem. Počivalšek v isti sapi upa, da tega ukrepa ne bo treba znova uporabiti.
Drugi sklop težav je v logistiki, predvsem v Luki Koper. Razmere bo treba po Počivalškovih besedah spremljati, država pa bi morala ob morebitnih ukrepih za zaščito javnega zdravja ohraniti razum in ohraniti pretočnost blaga. To je namreč za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo ključno, je dodal minister. Država zato razmišlja o tem, kako morebiti potrebne varnostne postopke prilagoditi tako, da bo preventivi zadoščeno, meja pa ne bi bilo treba zapreti. "Ne želimo se reševati z zaporo," je bil jasen minister.
Težave beležijo tudi v turizmu, predvsem zaradi odpovedi potovanj azijskih gostov, še večje pa bi bile posledice resnejše krize v okoliških državah. Minister je spomnil je, da je Slovenijo lani obiskalo okoli 160.000 turistov s Kitajske, Italija pa je s približno 600.000 gosti sploh med največjimi turističnimi trgi za Slovenijo.
Koronavirus v Evropi
V Evropi so doslej potrdili več kot 860 okužb, največ v Italiji, kjer je doslej umrlo 17 ljudi. Največ okužb so zabeležili v Lombardiji, sledita deželi Benečija (Veneto) ter Emilija-Romanja. O primerih okužb poročajo še iz dežel Piemont in Lacij. Prve primere okužb so potrdili tudi v sosednji Avstriji in na Hrvaškem.
Italija in njene sosednje države so se 25. februarja na sestanku zdravstvenih ministrov v Rimu o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa dogovorile, da ne bodo zaprle svojih meja. To bi bil po njihovem mnenju nesorazmeren in neučinkovit ukrep.
Gospodarske posledice
Največji gospodarski učinek izbruha novega koronavirusa je do zdaj čutila Kitajska, kjer je bilo v velemestu Wuhan v provinci Hubei tudi žarišče izbruha. Zaradi epidemije so na Kitajskem za več tednov zaprli veliko tovarn, poleg tega pa so razne omejitve, ki so jih uvedle oblasti, vplivale tako na zasebno potrošnjo kot tudi na potovanja prebivalcev azijske velesile. Močneje so dogajanje občutile tudi nekatere Kitajski bližnje države, kot je Južna Koreja, kjer je bil izbruh prav tako bolj izrazit.
V razvitem delu sveta so občasno novice negativno vplivale na borze, a je pogosto takoj spet naslednji dan zaskrbljenost popustila, tako da se je zdaj že dlje časa trajajoči bikov trend na borzah nadaljeval. Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) ter ameriške in evropske oblasti do zdaj niso predvidele večjih dodatnih negativnih učinkov na globalno gospodarstvo, v katerem je zaradi drugih vzrokov v zadnjih mesecih tako ali tako prišlo do ohlajanja. A vse to bi lahko spremenil večji izbruh v kateri od zahodnoevropskih držav. IMF je tako ob večjem izbruhu virusa v Italiji že nekoliko spremenil oceno in opozoril, da izbruh novega koronavirusa pod vprašaj postavlja že tako krhko okrevanje globalnega gospodarstva. Veliko je tudi odvisno, kako hitro bo gospodarska dejavnost v Aziji ob umiritvi razmer okrevala in kako hitro se bo to poznalo drugod po svetu.
