Spodrsljaj poslanke Slovenske demokratske stranke (SDS) Alenke Jeraj, ko je na twitterju odgovor profila Kopriva dopolnila s svojega uradnega profila in tako razkrila, da za uporabnico Kopriva stoji sama, je sprožil debato o problematiki astroturfinga - skrivanja političnih veljakov za lažnimi profili. Ker družbena omrežja omogočajo anonimno komentiranje običajnih ljudi, imajo po mnenju Anžeta Voha Boštica, preiskovalnega novinarja portala Pod črto, ki se je podrobneje ukvarjal s pojavom astroturfinga, velik vpliv na javno mnenje, še posebej pri vzbujanju dvoma glede določenih dejstev. Objava na omrežjih daje zastonj publiciteto, politikom in njihovim mnenjem omogočajo večjo vidnost in s tem zapostavljajo pomembnejše teme, razmišlja novinar.
Ustvarjajo navidezno mnenje "človeka z ulice"
Na portalu Pod črto so skupaj z inštitutom Danes je nov dan želeli ugotoviti, ali obstajajo indici za obstoj mreže lažnih profilov, s katerimi operira Slovenska demokratska stranka (SDS). Orodje Twitter Audit je namreč pokazalo, da je kar tri četrtine Janševih sledilcev na twitterju lažnih, druga po številu lažnih profilov pa je po poročanju portala predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon. Lažni profili omogočajo politiku, stranki ali pa podjetju, da daje vtis večje podpore, kot jo ima, omogočajo pa tudi lažje napade. Voh Boštic razlaga, da so napadi na politične nasprotnike na družbenih omrežjih najbolj učinkoviti, ko so videti kot mnenje "človeka z ulice", saj je, če kritiko poda politik ali stranka, bralcem hitro jasno, da je vzrok zanjo politični interes. "Če nekdo zapiše, da vlada dela slabo in se potem Janez Janša odzove, da dela dobro, je vsakemu jasno, zakaj je to napisal. Če se tako odzove neki Janez Novak, pa je videti bolj kredibilno in iskreno," za Večer pojasni novinar. "Drugi razlog pa je ta, da si lahko preko lažnega profila dovolijo več, prestopijo mejo spodobnega in s tem skušajo utišati kritike," razmišlja.
Anonimnost kot osnovni problem
Saša Zagorc, profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, je glede afere Kopriva tvitnil, da gre za popolno izgubo kredibilnosti in zaupanja. "Poslanka vladajoče stranke + fake profil + žaljenje + izogibanje odgovornosti + sistematični astroturfing stranke + ravnanje v nasprotju z etičnim kodeksom DZ = popolna izguba kredibilnosti. Lahko pa seveda vse relativiziramo (kot da je problem le v anonimnosti)," se je odzval na tvit strokovnega direktorja nevrološke klinike UKC Ljubljana Simona Podnarja, ki je zapisal, da je osnovni problem anonimnost. Glede vprašanja anonimnosti se je na twitterju odzval tudi Jonas Žnidaršič, ki je zapisal, da je treba razlikovati med šalo in agendo. "Anonimnost astroturf trolov pa po drugi strani *je* problem. Ker so anonimni iz enega samega razloga: da se ne vidi, da jih po deset ali več upravlja en sam človek," je še zapisal Žnidaršič.
V osnovi ni nujno, da se mora posameznik na družbenih omrežjih predstavljati s pravim imenom in priimkom. Vendar pa se na tem mestu pojavi dilema, do kod seže pravica do anonimnosti in kje se začne etično sporno ravnanje. "Na splošno bi lahko rekli, da gre za astroturfing takrat, ko so uporabniki osebe ali institucije z močjo, kot recimo politične stranke, še posebej če gre za največjo stranko v vladi, ali pa ko se za profili skrivajo močna podjetja," pojasnjuje preiskovalni novinar. Kadar pa ne gre za koordinirano komentiranje, na podlagi katerega bi imel posameznik ekonomske ali druge koristi, govorimo o anonimnosti, še doda.
V preiskavi portala Pod črto in inštituta Danes je nov dan so odkrili več deset lažnih profilov, za katere sklepajo, da so neavtentični. Avtentičnost pa so med drugim ugotavljali tudi na podlagi fotografij, ki so pogosto ukradene s profilov na družbenih omrežjih tretjih oseb, nekatere pa so tudi tehnično predelane. Koliko lažnih profilov, za katerimi stojijo politične stranke, pa ostaja skritih? "Vsi indici v naši preiskavi kažejo na to, da je teh verjetno precej. To niso profili samo z desne, ampak tudi z leve. Sklepamo pa, da je pri desnih strankah mreža bolj razvejanja, še posebej ko gre za stranko SDS," pojasnjuje Voh Boštic.
Novinar Bojan Požar je tvitnil, da naj bi lažne profile uporabljala tudi Stranka Alenke Bratušek (SAB), skrivala naj bi se pod imeni Marta Kocjančič in Tina Smolej. Za komentar smo poprosili generalnega sekretarja SAB Jerneja Pavliča, ki pravi: "V stranki nismo nikoli imeli, nimamo in ne bomo imeli lažnih profilov. Komuniciramo neposredno z naših profilov, če pa kdo, ki ga ne poznamo, to uporablja, je to njegova odločitev in pravica."
Suspendiranju lažnih profilov ne namenjajo dovolj pozornosti
"Podjetje Twitter na svojih spletnih straneh javnost redno obvešča o blokiranih profilih posameznikov na njihovem družbenem omrežju. Twitter profil med drugim blokira, če ugotovi, da gre za neavtentično politično delovanje.
To se zgodi takrat, ko se za profilom posameznika v resnici skriva politična stranka ali PR-agencija, ki prek profila podpira točno določeno politično stranko ali opcijo. V preteklih letih je Twitter blokiral mreže takšnih profilov v Srbiji, Savdski Arabiji, Rusiji, na Kubi, Tajskem, Kitajskem in v nekaterih drugih državah," še ugotavlja Voh Boštic v preiskovalnem članku na portalu Pod črto. Suspendiranju lažnih profilov pa družbena omrežja ne namenjajo dovolj pozornosti, ker bi sicer potrebovala več sredstev in kadra, meni Voh Boštic, ki je še prepričan, da bi morali več pozornosti nameniti uredniški vlogi družbenih omrežij.
Kako so Kanglerjevi "žgali komentarje"
Ko je bil župan Maribora, je Franc Kangler s svojo ekipo pogosto uporabljal lažne profile za sistematično blatenje Večerovih novinarjev. To so med drugim razkrili prisluhi telefonskim pogovorom, ki so bili predvajani med sojenjem v aferi Vedeževalka. Iz njih je izhajalo, kako je celotni vrh tedanje mestne uprave pisal komentarje na Večerovi spletni strani pod krinko domnevne anonimnosti. Pri tem je sodelovalo najmanj 15 ljudi, ki so se pogovarjali, kako objavljati spletne komentarje, ne da bi bilo mogoče izslediti njihove avtorje. "Šef pravi, da ni popuščanj, vsak vsaj tri komentarje," je pokojni Kanglerjev sodelavec Aleš Škof pisal direktorici mestne uprave Milici Simonič Steiner in jo še obvestil: "Gverilci se dobimo v lovskem domu v Ciglencah. Šef je rekel, da haramo, v ponedeljek bomo pregledali ob kozarčku rujnega in pršutu." Omenjeno je bilo tudi, kako je treba aktivirati "vse svoje, da bodo žgali komentarje pod Večerov članek". Pa tudi: "Dobili smo direktivo, ni popuščanja glede komentarjev. Do konca in naprej. Akcija!!!" In še: "Šefe je reko, da haramo."
Ekipa Franca Kanglerja, ki je danes državni sekretar na notranjem ministrstvu, se je v tistem času z lažnimi profili precej oglašala tudi na facebooku. Za profilne slike so si običajno izbrali kakšne rožice. Po prenehanju županskega mandata so tudi profili za diskreditacijo političnih nasprotnikov in kritičnih novinarjev ugasnili. (pa)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
