Timotej Milanov
Ker več let trajajoče opozarjanje na številne težave v panogi ni privedlo do rezultatov, so se člani Sindikata kmetov Slovenije odločili za protest. Tako je 40 traktorjev protestno zapeljalo po ulicah Gornje Radgone, kjer je kmetijsko-živilski sejem Agra, na njem pa so danes med drugim predstavljali rezultate javnega posvetovanja o strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027, o katerem so kmetje izrazili več nestrinjanj. Protestne zahteve so predali tudi ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku. "Če ne bodo izpolnili naših zahtev, bomo stopnjevali proteste tudi pred državnim zborom v Ljubljani," pravi predsednik sindikata Anton Medved. Kmete je v predlaganem načrtu zmotilo več vsebin, v prvi vrsti prenos sredstev iz prvega v drugi steber, kar pomeni manj neposrednih plačil, kot so jih poznali doslej. Skupno bi tako prenesli 150 milijonov evrov, toliko manj pa bi bilo na voljo za subvencije. Podgoršek je ob prevzemu protestnih zahtev zagotovil, da so odstopili od načrtovanega prenosa sredstev in da je vlada zagotovila še dodatnih 100 milijonov evrov državnih sredstev za drugi steber: "Da bomo lahko odgovorili na ključna vprašanja dobrobiti živali, prilagajanja podnebnim spremembam in posodabljanja kmetijskih gospodarstev ter živilskopredelovalnega sektorja."
Denar naj ostane kmetijstvu
Kljub doseženemu dogovoru pri eni glavnih zahtev protestnikov pa ostajajo odprta še številna vprašanja, ki kažejo na razlike med kmeti in odločevalci v razumevanju problematike v panogi. "Želimo, da se iz strateškega načrta izvzamejo vsebine, ki niso neposredno povezane s kmetijstvom, saj gre za denar, ki je namenjen kmetom," je že pred včerajšnjim protestom povedal Medved in pri tem omenil urejanje hudournikov, s katerimi bi se moralo po njegovih besedah ukvarjati ministrstvo za okolje. "Prav tako se na kmetijski proračun priključujejo razne fakultete in druge institucije, tem naj sredstva zagotovi ministrstvo za izobraževanje. Skratka, želimo, da se več ministrstev vključi v reševanje vprašanja razvoja podeželja, ne moremo za vse črpati iz kmetijskega proračuna. Kmetje si prav tako prizadevamo za normalno rast ekološke pridelave, ne pa za administrativno rast." Medved je še izpostavil njihovo težnjo, da naj država čim več sredstev nameni za delovanje kmetov fizičnih oseb. Pri tem je poudaril, da je bilo na zadnjem investicijskem razpisu ministrstva 37 odstotkov sredstev namenjenih pravnim osebam, ki pa obdelujejo zgolj štiri odstotke obdelovalne zemlje v državi, kar je po njegovih besedah za kmete nesprejemljivo.
Po razpravi je Medved ocenil, da sicer so dosegli pozitivne premike, a hkrati je poudaril, da jim o številnih podrobnostih, tudi o nekaterih izplačilih kmetom, še ni uspelo govoriti. V naslednjem tednu se bodo predstavniki sindikata, KGZS, Zadružne zveze Slovenije in mladih kmetov sestali s predstavniki ministrstva in Medved upa, da jim bodo takrat predstavili finančno ovrednotene ukrepe, na podlagi katerih bi se lahko pogovarjali o končni verziji strateškega načrta, ki bo predvidoma do konca leta posredovan Evropski komisiji v potrditev.
Od velikega protesta še niso odstopili
Kot je znano, so slovenski kmetje zaradi nevzdržnih razmer, za kar sami krivijo predvsem nizke odkupne cene, že pred časom v sklopu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ustanovili protestni odbor, vendar doslej predvsem zaradi omejitev, povezanih z epidemijo, protesta niso izvedli. V sindikatu so se odločili, da ne bodo več čakali na druge. "Tudi sam sem član protestnega odbora, vendar smo se v tem trenutku v sindikatu odločili drugače, kar so člani sindikata tudi zahtevali. Če bodo v protestnem odboru v prihodnosti našo pomoč še potrebovali, se jim bomo pridružili, če ne, pa bomo šli svojo pot," pojasnjuje Medved.
Vodja protestnega odbora in predsednik KGZS Roman Žveglič pravi, da se zdaj posvečajo pripravi strateškega načrta SKP, ko bo zaključen, pa bodo nadaljevali priprave na protest. Podpredsednik sindikata Franc Küčan vidi vzrok za protest predvsem v odnosu ministrstva za kmetijstvo do težav, s katerimi se slovenski kmetje soočajo v zadnjih treh letih. Kakor pravi, začetki segajo v čas, ko je ministrstvo vodila Aleksandra Pivec, pri tem izpostavlja slab izkupiček slovenskega kmetijstva v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Kot smo že poročali, so kmetje najprej zanj predlagali ukrepe za pomoč kmetijstvu, ki so bili ocenjeni na 330 milijonov, od teh so bili sprva odobreni ukrepi v skupni vrednosti 76 milijonov evrov, kasneje pa jih je vlada seznanila, da bo za kmetijstvo iz sklada namenjenih zgolj 38,7 milijona evrov. "Pa še ta sredstva bomo namenili za razvoj institucij. Podgoršek nam je takrat govoril, naj ne bomo razočarani, saj da bo v drugih sklopih za nas na voljo več sredstev, a danes ugotavljamo, da bomo veliko izgubili, sploh govedorejci, ki bodo ostali brez zgodovinskih plačilnih pravic. V zadnjih letih se nam stroški nenehno višajo, mi pa pridelkov ne moremo prodati po pošteni ceni. Želimo, da nas upoštevajo, če ne, bomo izrazili nepokorščino, in če bo treba, s traktorji vzpostavili tudi cestne zapore."
