Računsko sodišče nad Pošto Slovenije

Tako v Pošti Slovenije kot na računskem sodišču potrjujejo, da ta čas poteka predrevizijska poizvedba, njene vsebine pa ne razkrivajo: "Pošta Slovenije sklepa o začetku pregleda s strani računskega sodišča ni prejela, je pa prejela zahtevek za predložitev določenih podatkov, ki mu jih bo v skladu z zakonom o računskem sodišču tudi posredovala," so nam danes odgovorili iz Pošte Slovenije. Po poslovniku računskega sodišča morajo zahtevane informacije in podatke poslati v osmih dneh, nato se bo računsko sodišče, ki mu predseduje Tomaž Vesel, odločilo, ali bo izvedlo revizijo ali ne, in to objavilo na svoji spletni strani. Neuradno napeti odnosi med nadzorniki in njihovimi političnimi botri naj ne bi bili predmet morebitne revizije, saj bi v tem primeru moral biti revidiranec Slovenski državni holding (SDH).

Odstopili že trije nadzorniki Pošte
 

A kot je znano, Vesel v svojih nastopih ne skriva nezadovoljstva nad nekaterimi postopki koalicije, kamor bi lahko prištevali tudi kadrovsko kombinatoriko, v kateri vladna SDS ne izbira sredstev. Ob tem spomnimo na tesen izid glasovanja o imenovanju 37-letnega Tomaža Kokota za generalnega direktorja Pošte Slovenije s polnim petletnim mandatom, ko je o imenovanju odločil dvojni glas predsednika nadzornikov Ervina Renka (SDS). Ob tem je odvetnik Franci Matoz, ki sicer zastopa tudi premiera Janeza Janšo, s pravnimi mnenji utemeljeval, da Kokot izpolnjuje pogoje za imenovanje, četudi ni bilo čisto tako, vsaj kar se pet let vodenja velikih družb tiče. Nadzorniki, poleg Renka predstavniki kapitala Tomaž Kostanjevec, Matjaž Fortič, dr. Niko Samec, Igor Škrinjar in trije predstavniki zaposlenih Dijana Kos, Saša Gržinić in Vlasta Vidrih, so bili namreč razdvojeni na štiri glasove za in štiri proti. Ob čemer naj bi bili neuradno še posebej "nadzorovani" prav predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. Dan po imenovanju Kokota je Kostanjevec podpisal odstopno izjavo, nato se je odločil še za izstop iz nadzornega sveta Mariborske livarne in odstop z mesta direktorja Javne agencije Spirit. Da je Kostanjevec iz nadzornega sveta Pošte izstopil iz osebnih razlogov, je kasneje pojasnil prvi nadzornik Renko. Kostanjevec je že tretji nadzornik, ki je v zadnjem letu izstopil iz nadzornega sveta. To sta namreč avgusta lani ob prvem poizkusu imenovanja Kokota zaradi neizpolnjevanja pogoja o petih letih vodenja velikih gospodarskih družb storila tudi Franci Mihelič iz kvote NSi in Aleš Buležan (Desus).

Na SDH dve prijavi pritiskov in prijava suma kaznivih dejanj
 

Medtem sta v zadnjem letu dni na Slovenski državni holding (SDH) romali že dve prijavi o nedopustnih pritiskih na neodvisnost nadzornikov. Eno izmed njih je decembra podal Matjaž Fortič, na katerega je želel vplivati sekretar stranke Konkretno (nekdanje SMC) Miha Rebolj. "Za prijavo političnega pritiska je potreben pogum, žal pa se po moji prijavi na SDH ni zgodilo nič, je za Delo povedal nadzornik Fortič. Tomaž Kostanjevec pa je dodal, da se je pri kolegu nadzorniku Fortiču pozanimal, kaj je naredil, komu in kaj je prijavil ob političnem pritisku. "Njegova pot je prava, a bi morala imeti drugačen epilog," je povedal in dodal: "V nadzornem svetu Pošte Slovenije sem ravnal skladno z veljavno zakonodajo ter z načeli skrbnosti in dobrega gospodarja. Plačal sem ceno."

Na SDH je v začetku februarja prispela še prijava z naznanitvijo suma kaznivih dejanj. "Prijavo obravnavamo v skladu z internimi postopki o ravnanju v primeru domnevnih nepravilnosti in zaščiti prijavitelja," so odgovorili iz SDH. Sum povzročitve kaznivih dejanj je prejela tudi policija. Očitki prijavitelja naj bi bili povezani z obdobjem, ko je Tomaž Kokot Pošto Slovenije vodil kot začasni generalni direktor in s pomočnikom poslovodstva Martinom Mlakarjem. Spomnimo, da je Pošta Slovenije avgusta lani predčasno razrešila več vodilnih delavcev (Franca Predikako, Uroša Fonoviča in Andreja Masla). Večina uveljavlja svoje pravice na delovnem sodišču, s pomočjo odvetnika Tomaža Osolnika pa razmišljajo tudi o kazenski odgovornosti vpletenih.