Jasmina Detela
Zveza geografov Slovenije letos praznuje sto let. Ob tej priložnosti je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Koroška v Slovenj Gradcu organizirala 23. zborovanje slovenskih geografov z naslovom Koroška - od preteklosti do perspektiv. Zveza od ustanovitve leta 1922 skrbi za razvoj in popularizacijo geografije prek strokovnih predavanj, organizacije strokovnih ekskurzij ter priprave didaktičnih gradiv. Od leta 1952 se srečujejo vsaka štiri leta na osrednjem geografskem srečanju, letos na Koroškem.
Pred Koroško stari novi izzivi
Tradicionalno srečanje je namenjeno predstavitvi najnovejših dosežkov na področju geografskih raziskav. V središču zanimanja je bila Koroška, kjer so se geografi zadnjič zbrali pred 52 leti. Regija se sooča s številnimi izzivi, ki so posledica naravnih in družbenih razmer, obrobnega in obmejnega položaja ter zgodovinskega razvoja. Ob tej priložnosti je izšla tudi znanstvena monografija.
"Koroška regija je na neki način obrobna, tako v geografskem kot širše v družbenem smislu. Pred njo so izzivi, ki niso novi. Ko smo pregledovali zbornik z Raven na Koroškem iz leta 1969, so se na neki način naši predhodniki srečevali s podobnimi izzivi, kot so danes pred to regijo. Od tega, kako število prebivalcev upada, kako je vse manj priložnosti za zaposlitev primerjalno s tem, kar sta nekoč predstavljala nekdanja ravenska železarna in mežiški rudnik," je dejal predsednik Zveze geografov Slovenije Aleš Smrekar.
V okviru dvodnevnega dogajanja so v slovenjgraškem kulturnem domu pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Kdo vodi koga? Stroka politiko ali politika stroko? Kot poudarja moderator dogodka geolog Peter Zajc, je izhodišče v tem, da danes ne vemo več, kje se neke ključne odločitve naše družbe sprejemajo. Je to v gostilniških debatah ali pri iskanju nekih rešitev res pomaga znanje.
Da je ministrstvo v rokah aktualne politične oblasti in posledično izvaja prioritete, ki jih politične garniture nosijo s seboj, poudarja državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj. "Čutim vsako garnituro, saj sem od ustanovitve države na tem mestu. Vse delam strokovno, da poskušam ohraniti bistvo duha mednarodnih sporazumov v korist Slovenije. To vsaki garnituri tudi vedno znova predstavim. Gre za nianse, za različne načine ravnanj, pa vendar mislim, da obstaja neka meja, ki je spoštovana," je izpostavil. Da lahko najdemo tako v lokalnih okoljih kot na nivoju države veliko primerov, ko pride do prevladujočega vpliva enega ali drugega, pa meni nekdanji slovenjgraški župan Andrej Čas. "Ni vedno fajn, če eden prevlada. V redu je, če se stroka in politika uglasita in stroka s pravimi rešitvami podpira politične odločitve. Prav pa je tudi, da politika usmerja razvoj lokalne skupnosti in tudi na ravni države, saj določene usmeritve stroki mara dajati tudi politika." Glede izkušenj v času vodenja mestne občine pa je povedal, da če prideš kot nestrankarski župan v občinsko upravo, opaziš, da je bil del ljudi zaposlen po strankarskih ali prijateljskih vezah, ti ljudje so tem lojalni in na njih ne moreš računati. Drugi problem pa je to, da ima del strokovnih delavcev drugačne poglede, kot je županova vizija razvoja. Tudi to je lahko vzrok, da se stvari odvijajo počasneje. S tem stanjem se moraš sprijazniti, saj nimaš vzvodov ukrepanja, je dejal Čas.
Ob tej priložnosti je izšla tudi znanstvena monografija
Kočevje: Temelj napredka ni v zvezah in poznanstvih
Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič zagovarja, da bi moral biti vsak občan oziroma državljan vključen v politični proces. "Res pa je, da se je v Sloveniji zgodilo to, da se je politika in politična elita v marsičem oddaljila od sveta, v katerem dela in posluje. Zdi se mi, da danes tisti, ki odločajo, živijo v nekem paralelnem svetu. Politiki so postali oddaljeni in se preveč ukvarjajo sami s seboj ter premalo poslušajo. Temeljna vrlina politika bi morala biti poslušanje, šele potem odločanje. Pri nas je drugače, odločanje in potem prepričevanje, da je to najboljša odločitev." Prebilič je nepoklicni župan že dvanajst let, njegov način vodenja občine je vključevalen. "Vesel sem, da nam je v teh letih uspelo doseči nivo, da ko imamo občinske seje, ni nobeden od svetnikov proti. To pa zato, ker se pred tem toliko časa pogovarjamo, da najdemo konsenz." Opravlja tudi delo izrednega profesorja na Fakulteti za družbene vede, zato je bližje centrom moči. Nekateri njegovi študentje so v vladi. "Mogoče je na ta način lažje vzpostaviti kontakt. A temelj napredka občine ni v zvezah in poznanstvih. Narejen je bil skozi trdo delo vseh na občini. Moja vizija je, da mora lokalna politika narediti vse, da je gospodarsko okolje spodbujevalno. Denarja ne moremo dati, lahko pa vzpostavimo okolje, kot so odpravljanje administrativnih ovir, hodim na sejme in privabljam investitorje v občino ..."
Marjetka Benčina iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, pove, da se jim včasih zgodi, da jih pokliče kdo z ministrstva in reče, povejte to, ker mi ne moremo. "Smo nevladna organizacija, lahko svobodno govorimo in predstavljamo svoja strokovna stališča. Upamo si marsikaj povedati na glas, so pa kolegi na Madžarskem pred desetimi leti govorili, da njim se kaj takega ne more zgoditi, da ne bi bili svobodni in svobodni govorili. A postajajo zelo omejeni, kar se tiče financ. To je tudi največja kazen za nevladne organizacije, da jim odrežeš financiranje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
