Stranke bi povečale vpliv volivcev na rezultate. A na teh volitvah še ne ...

Vanessa Čokl Vanessa Čokl
20.04.2022 12:00

Tudi letos bodo poslanci izvoljeni po proporcionalnem volilnem sistemu in volivci tudi letos ne morejo oddati prednostnega glasu. Obkrožijo v resnici stranko, ne toliko kandidata. Stranke, ki kandidirajo, smo zato vprašali, kaj lahko obljubijo volivcem za bodoče odhode na volišče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Za državnozborske volitve 2022 je volilna zakonodaja doživela le kozmetične popravke na karti volilnih okrajev.
Robert Balen

Že leta v slovenski ustavi piše, da ima pri nas volivec odločilni vpliv na to, kdo po volitvah sedi v državnem zboru. Pa ga v resnici nima, ker politika ne uzakoni tako imenovanega prednostnega glasu za konkretnega kandidata ali kandidatko. Za evroparlamentarce iz Slovenije volivec na volilnem lističu lahko označi preferenco, na volitvah v slovenski parlament je ne more, v resnici voli stranko, ali bo kandidat iz njegovega okraja prišel naprej, pa je stvar precej zapletenega računanja volilnega rezultata. Zakaj je tako? Predvsem zaradi bojazni, da bodo številni na naslednjih volitvah izpadli, ne pa ponavljali mandat, če bo glasovanje bolj poosebljeno. Torej kandidate za volitve še vedno hierarhizirajo strankarske centrale. In svoje top kandidate pošiljajo kandidirat v okraje, za katere ocenijo, da so za izvoljivost najbolj zanesljivi.

Za volitve 2022 je vlak odpeljal, kako pa naprej?   

Kmalu po prejšnjih volitvah poslancev in poslank je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnosti volilne zakonodaje po slovensko. Sledila je serija sestankov parlamentarnih strank pod pokroviteljstvom predsednika republike, ampak zgodilo se z izjemo manjšega uravnoteženja velikostno preveč različnih volilnih okrajev ni nič. Zdaj predsednik Borut Pahor napoveduje še en poskus kmalu po parlamentarnih volitvah 2022. To je prejšnji teden obljubil predstavnikom vmes nastalega civilnega Nacionalnega sveta za demokratično spremembo volilnega sistema, ki za volitve v državni zbor predlaga tako imenovani kombinirani sistem. Če bi bil sprejet (za kar bi bilo verjetno treba spremeniti tudi ustavo, ne samo zakonodaje), bi volivec imel dva glasova. S prvim bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, z drugim glasom pa 44 tako, da bi volivec oddal glas za stranko oziroma listo in imel pravico do (absolutnega) prednostnega glasu.

Začetek jeseni 2019, sestanek predstavnikov parlamentarnih strank in ustavnopravnih strokovnjakov s predsednikom republike o volilni zakonodaji. V poznejši parlamentarni proceduri je od velikih besed v predsedniški palači ostalo zelo malo.
Bobo

A kot rečeno, vse to so šele zamisli. Tudi letos bodo poslanci izvoljeni po proporcionalnem volilnem sistemu, kot vsakič do zdaj, in volivci tudi letos ne morejo dati prednostnega glasu (enemu) konkretnemu kandidatu ali kandidatki. Obkrožijo v resnici stranko, ne toliko kandidata. Zaradi vsega naštetega smo stranke, ki kandidirajo, vprašali po mnenju o (ne)zadostnosti veljavnega volilnega sistema in kaj so pripravljeni podpreti, ko bo reforma volitev spet na mizi. Za parlamentarne volitve 2022 jim je vlak odpeljal. Kaj torej lahko obljubijo volivcem za bodoče odhode na volišče, po letošnjem?    

Kako okrepiti volivčev glas  

"(Relativni/absolutni) preferenčni glas. Omejitev kandidiranja na volilno enoto prebivališča," so kratko in jedrnato odgovorili iz Gibanja Svoboda, ki v času prvega poskusa reforme volilne zakonodaje po odločbi ustavnega sodišča 2018 ni sodelovalo, ker te stranke takrat ni bilo.       

V neparlamentarno-parlamentarni (Konkretno) koaliciji strank Povežimo Slovenijo pravijo, da so naklonjeni uvedbi preferenčnega glasu in kombiniranega volilnega sistema.

Ker so v za zdaj neparlamentarni Naši deželi za ustanovitev pokrajin, ocenjujejo, da je v tem smislu trenutni volilni sistem neprimeren. So za preferenčni glas, "da ljudje izpostavijo svojo izbiro". So tudi za omejitev kandidiranja na volilno enoto, spet zaradi pokrajin, ki naj jih v DZ predstavljajo lokalni predstavniki, ki lokalno problematiko najbolj poznajo. 

O kombiniranem volilnem sistemu so se v Naši deželi pripravljeni pogovarjati, niso pa naklonjeni večinskemu volilnemu sistemu, mnenja so, da morajo biti v državnem zboru zastopani tudi manjšinski glasovi, "kot so kmetje, upokojenci, večinski volilni sistem pa praviloma privede do ukinitve manjših strank". 

Kaj pa stranke, ki so imele zadnja štiri leta priložnost volilni sistem popraviti v bolj poosebljenega, pa je niso izkoristile? 

Socialni demokrati podpirajo spremembe, ki bi šle v smeri ukinitve volilnih okrajev, ter uvedbo relativnega prednostnega glasu, ki bi ga volivke in volivci lahko uporabili. "Takšno obliko volilnega sistema ter glasovanja so volivci zelo dobro sprejeli že v primeru volitev poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, zato verjamemo, da bi takšna sprememba imela dobre odzive tudi za volitve v državni zbor," odgovarjajo v SD. 

Naklonjeni so tudi načelu domicilnosti, kar pomeni, da bi kandidat smel kandidirati le v tisti volilni enoti, v kateri stalno prebiva.

V LMŠ so za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu na ravni volilnih enot. "Državljani moramo odločilno vplivati na to, kdo nas bo zastopal v državnem zboru. Prednostni glas je močno orodje volivk in volivcev, ukinitev volilnih okrajev pa lahko zajamči enakovrednost glasov," pravijo. Zavzemajo se za volilni sistem "po vzoru volitev v Evropski parlament, ki ga volivci že poznajo, strankam pa to onemogoči preračunljivost, povezano z manj in bolj izvoljivimi okraji".

Predlog sprememb obstoječe zakonodaje so v LMŠ že dvakrat vložili v zakonodajni postopek, "a je bilo v obeh primerih politične volje žal premalo". Za omenjeno spremembo, "ki bo volivcem prinesla večji vpliv oziroma večjo moč njihovega glasu", se bodo zavzeli tudi v naslednjem mandatu. 

V SAB pa so preferenčni glas uvrstili kar med ključne projekte naslednje parlamentarne štiriletke. V odgovorih za Večer ponavljajo svoje znano stališče, da bi "preferenčni glas državljanom omogočil več vpliva na to, kateri kandidat bo izvoljen v državni zbor, dobili bi tudi jasen signal, da ima njihov glas vpliv na izbiro poslancev".

V stranki verjamejo, da bi "odločilnejši vpliv volivcev izboljšal in okrepil našo demokracijo, zmanjšala bi se averzija do politike in povečala volilna udeležba". V tem mandatu so s spremembo volilne zakonodaje poskusili večkrat, tako skupaj z drugimi parlamentarnimi strankami kot samostojno, a "žal obstoječa struktura parlamenta kljub naši vztrajnosti ni dosegla konsenza za večje spremembe".

Andrej Petelinšek

​Kombinirani le bližnjica do večinskega volilnega sistema?

Ena od temeljnih zahtev Levice je demokratizacija družbe in povečanje vpliva ljudi na politiko, to pa pomeni zavzemanje za proporcionalni sistem, "ki najbolje zagotavlja predstavljanje različnih političnih pogledov v zakonodajni veji oblasti, ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas, s čimer se zagotavlja tudi največji možni vpliv državljanov in državljank na izbiro političnih predstavnikov", so odgovorili.

V Levici bi uzakonili tudi odpoklic županov in županj ter razpustitev parlamenta, če tako odloči referendum. "Sama sprememba volilnega sistema ne bo povrnila oblasti ljudstvu. Za to so potrebni tudi drugi ukrepi, vse od participativnega proračuna na lokalni in državni ravni, odprave  prepovedi referenduma o ključnih političnih vprašanjih pa do možnosti odpoklica najvišjih političnih predstavnikov," so prepričani.

Kot rečeno, Levica bi podprla uvedbo preferenčnega glasu - ob določitvi praga za njegovo upoštevanje. Podpirajo tudi omejitev kandidiranja na državnozborskih volitvah na volilno enoto prebivališča. Ne bi pa Levica podprla večinskega volilnega sistema niti različic kombiniranega sistema, "ki gredo v smeri političnega monopola ene ali dveh strank". Večinskemu volilnemu sistemu v Levici nasprotujejo, ker po njihovem onemogoča predstavljanje različnih političnih pogledov in onemogoča politično pluralnost.

In pridemo do SDS, ki je bila nazadnje pri predsedniku republike bolj ali manj molčeča udeleženka z znanim nepremakljivim stališčem, ki ga odgovor na naše vprašanje potrjuje: "V SDS podpiramo dvokrožni večinski volilni sistem. Vsak premik v tej smeri pozdravljamo." 

V NSi, SNS, Desusu (še) niso odgovorili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta