Branimir Štrukelj vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki vključuje osem sindikatov s skupno 72.000 člani, od leta 2006. Jutri bodo njeni člani na kongresu volili predsednika za nov štiriletni mandat. Edini kandidat za to funkcijo ostaja Štrukelj. In na bodico, da je brez konkurence kot eden izmed predsednikov ene od slovenskih političnih strank, ki na kongresu običajno dobi 102-odstotno podporo, odvrne, da sam sicer toliko odstotkov ne bo dobil. Da pa tudi ne razume, zakaj naj bi bil to, da je edini kandidat, problem. "Soglasje h kandidaturi sem podal, ker so pred sindikati pomembne naloge in ker uživam večinsko podporo članov."
Obenem, v primeru ponovne izvolitve, dopušča obe možnosti; da bo KSJS vodil celoten mandat ali da bo poskrbel za mehak prehod in sredi mandata žezlo predal svoji naslednici. Ireni Ilešič Čujovič, ki jo je sam označil za eno od prihodnjih sindikalnih voditeljic srednje generacije in ki jo je glavni odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki ga vodi, želel predlagati za predsedniško kandidatko. A Ilešič Čujovičeva je soglasje odrekla. "S Štrukljevim vodenjem KSJS smo zadovoljni. Poskrbel je, da je Konfederacija ne le pomemben sindikalni igralec, temveč ima tudi pomembno vlogo v družbi. Sama pa imam še čas, da za predsednico Konfederacije kandidiram v prihodnjih letih."
Tempirana bomba
Štrukelj ob morebitni ponovni izvolitvi kot ključno ambicijo izpostavi ponovno vzpostavitev socialnega partnerstva in dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). "Vrniti se moramo tja, kjer smo na področju socialnega partnerstva že bili, in sicer med države tradicionalnih demokracij zahodne Evrope. Zdaj smo bliže Madžarski in dekadenci socialnega dialoga, ki mu moramo povrniti veljavo." Ob tem Štrukelj opozori, da bo bistveno vprašanje med tistimi, ki jih čakajo v tripartitnem procesu, 32-urni tedenski delovnik za enako plačo. "To je tudi odgovor na strahoviti problem avtomatizacije in robotizacije, ki uničuje delovna mesta. Druge poti kot krajši delovnik za enako plačo ne vidim, če želimo zadržati število delovnih mest na sedanji ravni. To je strateški cilj, za dosego katerega bo najbrž potrebno desetletje, a mora biti dosežen." Drugo pomembno vprašanje je prehod na ekonomije, ki bodo varovale okolje in preprečile nadaljnje podnebne katastrofe. Pri tem je pomembno, da tega prehoda ne bodo plačali predvsem delavke in delavci, opozarja in dodaja, da si želi, da bi v novem mandatu s spremembo zakonodaje še okrepili in utrdili položaj sindikatov, ki so "nujno potrebni za delovanje ekonomije in družbe nasploh".
V samem javnem sektorju pa bo v novem mandatu največji del sindikalne energije namenjen plačnemu sistemu. "Takoj po konstituiranju nove vlade bo treba čas posvetiti razreševanju skoraj do temeljev razsutemu plačnemu sistemu, ki ta trenutek ni stabilen in bo povzročal konflikte, če ne bo njegove hitre racionalizacije. Upal bi si napovedati, da bi lahko v primeru, da se ne bodo reševale nakopičene težave, prišlo do spontanih stavk, ki jih niti sindikati ne bomo mogli nadzirati. Tu opozarjam zlasti na plačno skupino J, katere zaposleni ne smejo ostati pri plačah, kot jih imajo. Tretjina se jih utaplja v minimalni plači. To je tempirana bomba, ki jo je treba nemudoma rešiti," opozarja že desetletja gotovo eden najvplivnejših sindikalistov v državi. In poudari, da v Konfederaciji ne bodo dopustili, da bi oblast enostransko spreminjala plačni sistem, da bi se plače javnih uslužbencev in funkcionarjev urejale brez kolektivnih pogodb. In še, da sicer dopuščajo možnost raztegnitve plačnega lestvice za dodatnih deset plačnih mest, kar bi omogočilo izboljšanje plač funkcionarjev, a zgolj pod pogojem, da se hkrati odpravi kompresija v spodnjem delu plačne lestvice.
Politične stranke izkoriščajo državo in javna sredstva za zaposlovanje svojih kadrov
"Že zdaj smo v situaciji, ko javni uslužbenci s šesto stopnjo izobrazbe prejemajo minimalno plačo. To je nedopustno." In še, doda, da se mora vsaka oblast zavedati, da bi izstop katerekoli poklicne skupine iz plačnega sistema, ki že dolgo ni enoten, pomenil njegov konec. "Če bo izstopila ena skupina, se moramo vsi začeti pogajati z ničle in imeti enake pogoje kot tista skupina, ki bi izstopila."
Stara mantra OECD
Na dolgoletna opozorila, da bi tudi javne uslužbence bilo treba vsaj delno plačati glede na učinkovitost in kvaliteto dela, odvrne, da je to stara mantra Organizacije za ekonomski razvoj in sodelovanje (OECD), češ da je treba tudi javni sektor prilagoditi na način, da bo delal pod enakimi oziroma podobnimi pogoji kot delavci v gospodarstvu. "Pri tem se pozablja, da javni sektor nima enakih ciljev kot gospodarstvo. Če je v slednjem primarni cilj dobiček, je v javnem sektorju cilj kakovost storitev. Ne zavračam možnosti, da je tudi učinek dela eden od kriterijev nagrajevanja zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa morajo biti kriteriji nagrajevanja objektivni. Če ima direktor arbitrarne možnosti, da brez kriterijev nagrajuje, to ni prava pot. Vselej doslej se je tak sistem izrodil."
Sviz: Učiteljstvo ne bo pozabilo
Po stavki v vzgoji in izobraževanju 9. marca še vedno ni jasno, ali bo dan stavke plačan. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so prepričani, da je bila stavka zakonita in da morajo zaposleni za ta dan vsekakor dobiti nadomestilo plače. A ker je mnenje vlade drugačno, bo o tem odločil arbitražni svet, v katerega sta, po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja, obe strani že imenovali svoje člane. Obenem Štrukelj pričakuje, da bo ministrstvo za izobraževanje z okrožnico šole obvestilo, da naj do odločitve kakršno koli odtegovanje od plače zadrži. Ponekod naj bi bili namreč nekateri ravnatelji odločili, da bodo stavkajočim plačilo za tisti dan - po navodilu iz okrožnice, da je stavka nezakonita - odtegnili že ob aprilskem izplačilu.
"Če bi po tem še vedno trgali denar, kar bi bilo na robu zdrave pameti, potem je sporočilo povsem evidentno. V tem primeru bi šlo za demonstracijo popolnoma gole zlorabe oblasti. Šlo bi za maščevanje tistim, ki so stavkali. Za kaznovanje," je dejal Štrukelj in napovedal, da si bo to učiteljstvo zapomnilo.
O prevelikem javnem sektorju, ki ga povečuje tudi vsakokratno zaposlovanje strankarskega kadra tik pred volitvami - tudi zdaj je bilo zgolj v marcu razpisanih 160 delovnih mest za nedoločen čas v državni upravi - odvrne, da bi to bilo treba preprečiti. "Tovrstno zaposlovanje je nedopustno. Politične stranke v teh primerih izkoriščajo državo in javna sredstva za zaposlovanje svojih kadrov po ministrstvih." Če to odmislimo, pravi Štrukelj, pa je velikost našega javnega sektorja povsem v povprečju javnih sektorjev drugih evropskih držav. "Ponekod, kot denimo v zdravstvu, kadra celo primanjkuje," zaključuje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
