Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da je predsednik sodišča Marjan Pogačnik po dalj časa trajajočih težavah z vročanjem sodne pošte predsedniku vlade Janezu Janši le odločil o Janševih zahtevah za izločitev članov zunajobravnavnega senata v zadevi Trenta. "Zahtevam za izločitev sodnikov zunajobravnavnega senata ni bilo ugodeno," so nam sporočili iz vodstva ljubljanskega sodišča. Zunajobravnavni senat, ki tako ostaja nespremenjen, mora odločiti o ugovorih obrambe na obtožnico. Če ugovori obrambe ne bodo uspešni, bo sodišče spis lahko dodelilo sodniku, ki bo nato zadevo preštudiral in razpisal sojenje. Če bo senat ugovorom pritrdil, pa obtožnica ne bo postala pravnomočna in sojenja ne bo.
Toda vse skupaj utegne trajati še nekaj časa. Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah obramba zdaj izpodbija še krajevno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča in ne želi, da bi Janši sodili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Nenavadno donosna preprodaja parcele
Tožilstvo je obtožnico v zadevi Trenta vložilo oktobra lani. Obtožnica se nanaša na sporno preprodajo Janševe parcele v Trenti, ki jo je Janša leta 1992 kupil za 350.000 tolarjev, leta 2005 pa jo je prodal podjetju Eurogradnje za 31,4 milijona tolarjev (131.000 evrov). Sledila je nadaljnja prodaja parcele podjetju Imos, od katerega je Janša kupil trisobno stanovanje v Ljubljani. Poleg Janeza Janše sta obtožena tudi nekdanja predsednika uprav Imosa in Eurogradenj – Branko Kastelic in Klemen Gantar.
Kazenski postopek teče počasi, saj se je – tudi zaradi številnih različnih cenitev vrednosti parcele – zapletalo že v sodni preiskavi.
Ko je bila sodna preiskava zaključena in je specializirano državno tožilstvo vložilo obtožnico, je obramba podala ugovore na obtožnice, nato pa sta Janša in Matoz še zahtevala izločitev članov zunajobravnavnega senata.
Sprva sta problematizirala sam postopek sestave senata, ki je bil naknadno spremenjen. Na sodišče je namreč vmes prišel nov sodnik David Špernjak, ki je zamenjal enega izmed članov senata, prav tako pa je sodišče sprejelo letni razpored za leto 2021 in z njim tudi (nove) sestave senatov. Prav Špernjak Matoza in Janšo najbolj moti, ker je magistriral (tudi) pri profesorju in vrhovnem sodniku Primožu Gorkiču, ki mu SDS zameri javno kritiko sodbe ustavnega sodišča v zadevi Patria.
Vrhovno sodišče o krajevni pristojnosti
Matoz je zahtevi za izločitev dodal še dve dopolnitvi. Med drugim je zatrjeval, da je sodišče Janši kršilo načelo naravnega sodnika, ker je bil njegov primer dodeljen specializiranemu oddelku, ki obravnava najhujše oblike kriminala. Po njegovem mnenju Janšev primer ne sodi med zadeve zahtevnejšega organiziranega in gospodarskega kriminala, Matoz pa je tudi poudarjal, da je sodna preiskava v omenjeni zadevi potekala kot pri drugih rednih kazenskih zadevah.
Specializirani oddelki sodišč sicer obravnavajo tista kazniva dejanja, v katerih obtožnico vloži specializirano državno tožilstvo, kar se je zgodilo tudi v Janševem primeru. Prav tako imajo specializirani tožilci v zakonu o državnem tožilstvu natančno določeno, katera kataloška kazniva dejanja preganjajo. Med njimi so tudi tista kazniva dejanja zoper gospodarstvo, za katera je zagrožena kazen pet let zapora ali več. Slednje velja tudi za primer Trenta. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je zagrožena kazen do pet let zapora, v kvalificirani obliki (ko gre za veliko premoženjsko korist tako kot v Janševem primeru) pa celo do osem let.
Kot že omenjeno, bo obramba zdaj poskušala izpodbiti še krajevno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča, o čemer pa ne bo odločal predsednik ljubljanskega sodišča, temveč vrhovni sodniki. Ob tem ni izključeno, da obramba tudi na vrhovnem sodišču ne bo poskušala izločiti koga izmed sodnikov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
