Vida Božičko
Da se hrana draži, opažamo že dlje časa. Najprej zaradi epidemije, zdaj bistveno večje podražitve nastajajo zaradi pretrganih žitnih in oljnih verig ob vojni v Ukrajini. Državljani to opažajo pri vsakodnevnih nakupih. Za liter olja na nekaterih trgovinskih policah danes odštejete tudi do evro več, kruh in meso sta vedno dražja. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je hrana v zadnjem mesecu podražila za 0,4 odstotka, v zadnjih treh mesecih za štiri odstotke, v zadnjem letu pa za 6,9 odstotka.
A to ne velja za vse kategorije hrane. Določena živila so se namreč podražila še za bistveno več. V primerjavi z lanskim marcem se je tako najbolj podražilo zamrznjeno sadje za 35,7 odstotka, jedilna olja za 24,7 odstotka, krompir za 17,8 odstotka in kruh za 14,4 odstotka. Gre za podatke statističnega urada za marec. Ker so trgi tako zelo nepredvidljivi in se cene spreminjajo na tedenski ravni, je realnost na trgovinskih policah danes že drugačna.
Najbolj se draži meso
V pekarni Hlebček so po besedah direktorja Janeza Šenvetra pekovske izdelke pred kratkim podražili vse do 20 odstotkov, a upajo, da se bodo cene pri žitih zdaj vendarle umirile. Drugače je pri živalskih proizvodih. Po besedah Olge Šorak, direktorice prodaje jajc pri podjetju Jata, so večje podražitve šele pred vrati: "Jajca so se že dražila, a za maj načrtujemo nova zvišanja cen za 20 do 25 odstotkov." Tudi mesnine so tik pred velikonočnimi prazniki svoje proizvode vnovič precej podražile. "Mi smo meso dražili za 30 odstotkov," je dejal Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. "Če bo energetska kriza trajala še dolgo, bomo dražili še enkrat. Surovine se namreč ekstremno dražijo in naše podražitve tega še ne dohajajo. Mi živali kupujemo in cena prašičev se je dvignila z 1,3 na 2,2 evra za kilogram žive teže, pri govedu se je cena dvignila s 3,2 na 4,6 evra. Vsi repromateriali so se podražili za sto odstotkov, tudi embalaža in prevozi so dražji. Zvišali so se stroški dela, najbolj pa se je podražila energija. Lani smo plačevali 45 evrov za megavat, letos 300 evrov za megavat," nadaljuje. Tudi lastnik mesarije Tomo Lečnik z Raven na Koroškem se podražitvam ne more izogniti. "V povprečju smo dražili za okoli 17 ali 18 odstotkov. So pa se seveda določeni artikli podražili bolj. Ali bomo v prihodnje dražili še bolj, težko napovemo," razlaga.
Industrija nasprotuje zamrznitvi cen, tudi znižanju DDV-ja
Ob dodatnih in še večjih podražitev politiki razmišljajo o različnih ukrepih, tudi po vzoru sosednjih držav. Tako kot je denimo madžarska vlada za tri mesece zamrznila cene osnovnih živil, je tudi predsednik vlade Janez Janša na enem od predvolilnih soočenj povedal, da je ta možnost na mizi tudi pri nas. Omenja se tudi znižanje DDV-ja na hrano. To so s prvim aprilom vpeljali na Hrvaškem. Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, je med drugim v širšem kontekstu predlagal še, da bi se za dan ali dva odpovedali uživanju mesa, saj bi tako po njegovem mnenju lahko odpravili težave s pomanjkanjem krmil in pšenice za živinorejo.
Predstavniki industrije niso naklonjeni nobenemu od predlogov. "Če zamrznemo cene, gospodarstvo ne bo preživelo. Cene bi potem morali zamrzniti po celotni verigi. Zamrzniti bi morali tudi cene surovin, sicer ne naredimo ničesar," razmišlja Krivec in dodaja, da tudi nižanje DDV-ja ne bi imelo nobenega učinka. "Že zdaj je pri hrani nizka davčna stopnja, zato to ne bi bistveno znižalo cene. Bolj pomembno je, kako se bomo na evropskem nivoju dogovorili glede cen energentov," nadaljuje. Tudi s tem, ko bi uživali manj mesa, po njegovem ne bi naredili ničesar, kar bi vplivalo na nižjo ceno: "V Sloveniji smo s prašiči samooskrbni samo nekaj več kot 30-odstotno. Pri nas zato poraba krmil ni problematična. Pri govedoreji pa je tako, da imamo zaradi naše hribovite krajine samo v tej panogi resnično konkurenčno prednost. Pri govedoreji smo samooskrbni in tudi izvozno naravnani. Neumno bi bilo to zmanjševati."
Bolj kot jedilnike je smiselno spremeniti način reje
Tudi Lečniku se vsi našteti predlogi zdijo nesmiselni: "A mislite, da so se ljudje pripravljeni čemu odpovedati? Vsi samo govorijo, kaj ni prav, nihče pa ne da rešitve in nihče ne želi spremeniti ničesar pri sebi. Seveda je smiselno, da pojemo manj, a za to se mora odločiti vsak sam. Kar se pa tiče zamrznitve cen, je to nesprejemljivo. Država ne more zahtevati, da delamo, plačujemo davke in prispevke, ob tem pa nič ne zaslužimo. Tako ne gre."
Bo meso bolj luksuzna dobrina?
Da je živinoreja energetsko gledano ena najbolj potratnih kmetijskih panog, je jasno, zato se cene najbolj dvigujejo prav v tem segmentu. Takšne so bile tudi napovedi. "Meso se draži in cene bodo še rasle, a mislim, da se bodo sčasoma stabilizirale. Možno je sicer, da bo meso dolgoročno ostalo dražje in bo bolj luksuzna dobrina. A kratkoročno zagotovo ne," razmišlja agrarna ekonomistka s Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Tanja Travnikar, ki je tudi prepričana, da je bolj kot zmanjševanje mesa v prehrani smiselno spremeniti način reje. "En vidik je meso v človeški prehrani, drugi vidik pa je prispevek živinoreje k podnebnim spremembam. Prvo je zelo občutljiva tema in prav je, da se vsak sam odloči, ali bo meso jedel ali ne. Spremembe v prehranskih vzorcih vedno pridejo od spodaj navzgor. Poraba mesa pada in verjetno bo še padala, a ne zaradi cene, pač pa zaradi spremembe prehranjevanja pri določenih ljudeh. Pri okoljskih vplivih pa je tako, da četudi bi se vsi Slovenci odrekli mesu, to ne bi imelo nobenega učinka. Bolj kot v zmanjševanju konzumacije vidim rešitev v spreminjanju načina reje živali," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
