Društvo Projekt transprarentnosti živalskih obratov (AETP) je sporočilo, da je dokazni video, o katerem smo na Večeru že poročali, zdaj dostopen tudi širši javnosti. Slabo uro dolg dokazni video prikazuje ozadje posnetkov iz prvega, 16-minutnega filma, ki ga je društvo objavilo 24. junija letos. Posnetek sicer vključuje še več posnetkov iz leta 2021 ter več posnetkov stacionarnih kamer.
Dodani tudi neobjavljeni posnetki in posnetki s skritih kamer
Kot so pojasnili v društvu, je video sestavljen iz treh delov. Prvi del (do 12:58) zajema novejše in še ne objavljene posnetke, ki med drugim prikazujejo: več neoskrbljenih ran, preležanin, poškodovanih parkljev in vnetih sklepov, druga vidno težka bolezenjska stanja kot so prolapse rektuma in hernije, vneta in poškodovana vimena doječih svinj ter vnete genitalije, dlje časa razkrajajoče truplo pujska v pitniku doječe svinje, več umirajočih pujskov, med njimi tudi en večji na hodniku izven kotca, novo klimatsko napravo, ki naj bi jo namestili septembra 2020.
Ni opaziti, da bi to početje rejci opravljali skrivoma, kar priča o tem, da je omenjen način ubijanja neprofitabilnih pujskov na tej farmi standardna in tamkajšnjim zaposlenim dobro znana praksa.
V drugem delu (12:59 - 46:06) so vidni posnetki iz prvega, 16-minutnega filma, a tokrat tako, da je notranjost farme lažje prepoznavna, lažje vidna pa je tudi kontinuniteta posnetkov, na podlagi česa društvo dokazuje, da je motaža nastala na podlagi manjšega števila obiskov. Tretji del (46:07 - 51:24) je sestavljen iz posnetkov stacionarnih kamer, s katerih so opazna jutranja opravila rejcev v pripustišču in prasilišču. Opaziti je mogoče, da se v pripustišču na hodniku čez noč nabrane iztrebke iz roba kletk pometa nazaj pod telesa svinj, rutinsko ubijanje pujskov z metanjem ob tla. Stacionarna kamera, ki je gledala na del prasilišča je sodeč po metapodatkih snemala tri dni. V tem kratkem času je dve zaporedni jutri ujela metanje pujskov s strani dveh različnih rejcev. Pri izločanju pujskov sodeluje tudi tretja oseba. Ni pa opaziti, da bi to početje rejci opravljali skrivoma, kar priča o tem, da je omenjen način ubijanja neprofitabilnih pujskov na tej farmi standardna in tamkajšnjim zaposlenim dobro znana praksa, so zapisali v izjavi za javnost.
Gre za minimalno video-montažo, zakrili so le snemalce, skrajšali nekatere stacionarne kadre, mestoma pohitrili zgolj z namenom poudarjanja kontinuitete posnetka. Diskontinuitete so posledica prekinitev v snemanju, ne montaže, so pojasnili. Z namenom varovanja identitete delavcev so jih prekrili s cenzuro. V pojasnilu so člani društva zapisali, da se jim zdi krivično in nesmiselno, da bi se na delavce gledalo kot na grešne kozle, saj imajo slednji najmanj odločevalne moči.
Mesna industrija odklanja prošnje po neodvisni dokumentaciji
Transparentnost je nujen predpogoj za informirani diskurz o uporabi živali, čeprav ta vključuje nenapovedan vstop snemalcev v rejo brez pristotnosti rejca, pojasnjujejo. Ne gre le za to, da so prevladujoče prašičerejske prakse skrite javnosti, industrija ob odsotnosti nadzora očitno krši celo minimalne zakonske standarde. "Mesna industrija dejanskega poteka proizvodnje ne želi kazati in povečini odklanja prošnje po neodvisni dokumentaciji. Razlog za to ne more biti biovarnost. Kajti v primerjavi z veterinarji, higieniki, prevozniki rejnih živali ali gnojevke, dobavitelji, kupci ter raznimi prostoživečimi živalmi, ki so pogosto v stiku z rejnimi živalmi z različnih farm, so redki obiski (ne)napovedanih snemalcev zanemarljiv faktor tveganja, še posebej, če ti dejansko upoštevajo biovarnostne ukrepe. Po poročanju snemalcev na Ljutomerčanovi farmi ni mrež za insekte, dezbariere so napolnjene z deževnico, v boksih nagnetene svinje pa ležijo v svojih iztrebkih in jedo iz umazanih pitalnikov," so se v društvu odzvali na kritike vodstva Ljutomerčana, da so s prihodom na farmo ogrožali biovarnost.
Pojasnili so še, da je obdobje snemanja na Ljutomerčanu, kar je bil še en očitek vodstva farme, zapisano v metapodatkih posnetkov, s katerimi razpolagajo. Na podlagi tega se lahko torej ugotovi, da so vsi posnetki nastali v letih 2020 in 2021, trdijo v društvu. "Snemanje ni potekalo kontinuirano poldrugo leto, temveč v tem obdobju z večjimi presledki," razlagajo.
Če je umrljivost pujskov v ‘mejah normale’, kot pravi stroka, to morda kvečjemu implicira, da podobno stanje kot na Ljutomerčanu vlada tudi drugod po Sloveniji.
"Mrtvorojena legla niso redka v prašičereji in so znak, da je telo mater svinj za namene produkcije iztrošeno - te svinje pošljejo v zakol. Nikjer nismo izjavili, da je umrljivost pujskov na farmah Ljutomerčana večja kot drugod, zgolj da je visoka. Izhaja iz natrpanosti živali, slabe higiene in iz pasemske selekcije, ki stremi k vedno večjim leglom na svinjo. Če je umrljivost pujskov v ‘mejah normale’, kot pravi stroka, to morda kvečjemu implicira, da podobno stanje kot na Ljutomerčanu vlada tudi drugod po Sloveniji. Po obsegu manjše reje imajo bolj popustljive zakonske omejitve v primerjavi z večjimi obrati in ne obratno, kot je velikokrat predpostavljeno. Kot primer, dovoljeno je, da so svinje v rejah do deset svinj ves čas v kletkah," so se odzvali. Društvo ne deluje v sklopu kakšnega mednarodnega projekta niti ni podprto z davkoplačevalskim denarjem. Člani društva si zaenkrat delo financiramo sami, so še skelnili v izjavi za javnost.
