(VIDEO) Na obrobju Ljubljane: Poplavljene tudi umetnine Prešernovega nagrajenca

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
12.08.2023 07:00

Med tistimi, ki jim je v Sneberjah poplavilo hišo in atelje, je tudi slikar Gustav Gnamuš. Ljudje so obupani, razočarani, ne vedo, kako bodo zmogli obnovo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

"Župan se hvali, da živimo v najlepšem mestu na svetu. Zdaj se bo lahko hvalil, da smo imeli tudi najlepšo poplavo na svetu, pogledat pa nas ne pride," se priduša moški srednjih let, ko odvrže še en kos montažne stene na kup, kjer leži različni material iz hiš in uničeno pohištvo. V Sneberjah, naselju na obrobju Ljubljane, kjer je Jugoslovanska narodna armija (JLA) leta 1974 za svoj kader kupila 80 montažnih hiš, ljudje en teden po uničujočih poplavah nihajo med jezo, obupom, razočaranjem in žalostjo nad odnosom ljubljanskega župana Zorana Jankovića do njihove tragedije. Na tisti tragični 4. avgust jih je v pol ure zalilo. Z občine so jih prišli pogledat šele čez nekaj dni, odvažanje nakopičenih smeti, ki so segale že do streh hiš, pa se je začelo šele šesti dan, pripovedujejo.

"Še danes ne vemo, ali je voda pitna in ali je mulj, ki smo ga odstranjevali iz hiš, strupen. Vsak se sam loteva čiščenja, sušenja objekta. Včeraj so dva sokrajana odpeljali z rešilcem zaradi zastrupitve," pove Nataša Kastelic, ki ji je, tako kot vsem drugim lastnikom Marlesovih tipskih hiš, voda v pritličju segla meter visoko. Prepojene montažne stene zdaj odstranjujejo. Pa ne le to, tudi estrihe, kameno volno, parket, kdor ga je imel, je bilo nujno odstraniti. Do metra višine v pritličjih hiš ostaja le ogrodje sten, ki ga povezujejo lesene palice. Pri odstranjevanju jim pomagajo prostovoljci, prijatelji, znanci.

Fotograf Tihomir Pinter z uničenim fotoaparatom in objektivom Hasselblad.
Robert Balen
Robert Černelč kaže uničene akvarele slikarja Gustava Gnamuša, Prešernovega nagrajenca za življenjski opus. 
Robert Balen

"Vse se odvija prepočasi"

"Marlesov delavec je bil pred dnevi in je dal navodila, kako je treba sanirati hiše, a zdaj čakamo na jasnejša navodila," doda Natašin mož Igor. "Razumem, da so ljudje v Savinjski dolini in v Črni še v hujši stiski, saj je enim odneslo dobesedno vse, ampak vse se odvija prepočasi. Ob tem so ljudje besni, ker je župan Janković na tiskovni konferenci dejal, da občina ne bo zaprosila za predplačilo sredstev za sanacijo škode, ki smo jo utrpeli." Iz pogovora z ljudmi je jasno, da niso imeli zavarovanih hiš proti poplavi. Čeprav reka Sava teče le kakšnih 300 metrov stran, v vseh teh desetletjih ni nikoli prestopila bregov dveh obrambnih nasipov, pripovedujejo. Mnogi kaj več kot osnovnega zavarovanja tudi nismo zmogli. "V tem naselju je veliko starih ljudi, mnogi živijo sami in s skromnimi pokojninami ne bodo mogli storiti kaj veliko," doda moški, ki prinese vest, da naj bi čez nekaj ur pripeljali razvlažilce. Izkaže se, da je Robert Černelč, akademski slikar in režiser, zet akademskega slikarja in prejemnika Prešernove nagrade za življenjskih opus Gustava Gnamuša. Razkaže nam Gnamuševo hišo, v kateri sta popolnoma uničena japonski vrt, ki ga je negoval desetletja, in atelje. Na slikah, ki jih niso uspeli odpeljati v skladišče in na čiščenje, so jasno vidne sledi posušenega mulja. "Približno sto akvarelov in še toliko skic je uničenih. Upam, da bomo vsaj nekaj uspeli rešiti," pove Černelč. In doda, da je škode samo na umetniških delih za okoli 200.000 evrov.

Igor Kastelic v garaži med vsem, kar se je rešiti dalo.
Robert Balen

Mulj se zaje v vse drobne pore

Škodo na fotografijah in opremi je le nekaj deset metrov stran utrpel tudi fotograf Tihomir Pinter. "Moji domači so se čudili, da sem reševal fotografije, a to je moje delo, moji spomini," pove 85-letni Pinter, ki je znan po portretih slovenskih umetnikov. Pokaže na eno od svojih uokvirjenih fotografij ter fotografijo kolega Stojana Kerblerja. "Poglejte, kako sta ju voda in mulj načela. Ne vem, ali ju bo mogoče rešiti. Če bi bila to čista voda, bi se jih še dalo posušiti, mulj se zaje v vse drobne pore." Pinterju je zalilo tudi vse profesionalne analogne fotoaparate, medtem ko je digitalne uspel rešiti. Upa tudi, da bodo v Mestni galeriji Ljubljana uspeli rešiti grafike kolegov, ki jim je pripravljal reprodukcije. 

A ne le na Sneberskem nabrežju, tudi drugod v Sneberjah je ljudem zalivalo hiše. Tako sredi domačega dvorišča pri čiščenju delov glasbene opreme najdemo instrumentalista in skladatelja Janeza Dovča. "Koliko opreme je bilo uničene, bo jasno šele v prihodnjih dneh in tednih, saj mi je nekatere celo uspelo vklopiti, ne vem pa, ali bodo delovale." Škoda je toliko večja, ker se je tik pred poplavami vrnil s turneje na Hrvaškem, kjer je gostoval z glasbeno gledališko predstavo Tesla. "V kleti, ki jo je povsem zalilo, sem imel zato razstavljene še več opreme kot sicer."

Glasbenik Janez Dovč med glasbili in glasbenimi aparaturami, ki jih je zalilo.
Robert Balen

Kljub temu Dovč ne obupuje. Pravi, da se bo kot uspešen glasbenik postavil na noge. Tudi zato vse, ki so mu že želeli pomagati ali mu še bodo, vztrajno napoti k tistim, ki jim je po poplavah ostalo bore malo ali le golo življenje. Ob tem kot nekdo, ki so mu blizu tudi okoljevarstvene teme, odločevalcem polaga na srce, da je treba pri obnovah temeljito premisliti, kako in kaj, da se zgodba ne bi ponovila. "Zdaj, ko so nas tisočletne vode zadele prvič, smo entuziastični in zanimivo je opazovati, kako smo se kot sicer načeloma sprt narod uspeli povezati. A če bo udarilo še enkrat, entuziazma ne bo več." Tudi prebivalci Sneberskega nabrežja so poudarjali, da jih je ta nesreča neizmerno povezala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta