Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je ta odločitev v skladu s prvim odstavkom 11. člena zakona o letalstvu, da se zagotovi obrambne interese Republike Slovenije v zvezi s trenutno krizo v Ukrajini.
Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije bo kot izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa zagotovilo, da se ne bodo sprejemali načrti ruskih letov v slovenskem zračnem prostoru. V primeru, da bo rusko letalo želelo vstopiti v naš zračni prostor, mu pristojna enota službe zračnega prometa ne bo dovolila vstopa.
Za ta korak se je odločilo tudi več drugih držav EU - Poljska, Češka, vse tri baltske države, Romunija in Bolgarija -, premier Janez Janša pa ga je na Twitterju napovedal že pred nekaj urami.
Na petkovi izredni seji je sicer vlada sprejela odločitev o omejitvah v slovenskem zračnem prostoru, s katerimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata.
Poleg Slovenije tudi vse več drugih evropskih držav svoj zračni prostor zapira za ruska letala. Ta korak so danes napovedale vse tri baltske države, Romunija, Češka, Poljska in Združeno kraljestvo, v Bolgariji pa je že v veljavi od polnoči. Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in doslej svoj zračni prostor zaprla za letala iz Bolgarije, Poljske in Češke.
Izjava Mirovnega inštituta ob vojaškem napadu na Ukrajino
Pred natanko tridesetimi leti, februarja 1992, se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je imela daljnosežne posledice za nas, za regijo in svet po letu 1989. Takrat smo mislili, da se »v Evropi« kaj takega ne more ponoviti. Zgroženi opazujemo in odločno obsojamo Putinov »Blitzkrieg”, ta povsem nezakonit in nezaslišan poseg v teritorij druge države, odkrite grožnje z nuklearnim orožjem, siloviti napad in razdejanje Ukrajine. Posledice bodo veliko mrtvih, razseljenih in za vedno zaznamovanih civilistov, kršitve pravic, grozi pa tudi zlom mednarodnega reda, ki je veljal v 20. stoletju. Zato pozivamo k takojšnji prekinitvi napadov in nasilja ter nujnosti reševanja problemov za pogajalsko mizo.
Čeprav je mednarodna skupnost retorično v veliki meri obsodila to nasilno dejanje, se zdi popolnoma nemočna in neenotna pri vzpostavitvi varnostnih mehanizmov in uspešne diplomatske poti za reševanje nastale situacije. Hkrati vidimo usodnost dejstva, da Evropska unija in njene članice v vsem procesu vzpostavljanja integracije niso vzpostavile svoje lastne in Evropi primerne varnostne in obrambne politike, ki bi jo zasledovale dolgoročno. Opirale so se izključno in zgolj na Nato in s tem postale kolateralna škoda imperializma velikih in vplivnih. Ukrajina je najstrašnejši primer tega, kaj se zgodi ko pride do spopada apetitov ZDA in zveze Nato na eni ter Rusije na drugi strani.
Pozdravljamo proteste v Moskvi in izražamo solidarnost z ruskimi mirovniki in vsemi, ki v Rusiji in drugod po svetu nasprotujejo tej vojni.
Slovenija bo Ukrajini namenila 100 tisoč evrov humanitarne pomoči
Vlada je danes sklenila, da bo Slovenija v letu 2022 Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) namenila humanitarni prispevek v višini 100.000 evrov za pomoč prebivalcem Ukrajine. Delovanje ICRC v Ukrajini je usmerjeno v zagotavljanje zdravniške oskrbe, dostopa do vode in drugih osnovnih storitev, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.
"Upoštevajoč težke humanitarne razmere, v katerih so se znašli prebivalci Ukrajine, in v skladu s slovenskimi prioritetami mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter z zunanjepolitičnimi prioritetami Republike Slovenije bo Slovenija prispevala 100.000 evrov ICRC," je sporočilo ministrstvo.
ICRC kljub trenutnim varnostnim razmeram v Ukrajini nadaljuje z izvajanjem svoje humanitarne dejavnosti v korist civilnega prebivalstva in ohranja operativno prilagodljivost in fleksibilnost, da se odzove na razvijajoče se potrebe deležnikov pomoči. ICRC tesno sodeluje z Rdečim križem Ukrajine in pomaga iskati in vzpostavljati stike med v konfliktih razseljenimi družinami ter pomaga pri iskanju pogrešanih oseb v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, so še dodali.
Slovenija je v preteklih dneh Ukrajini že zagotovila materialno pomoč v vrednosti 163.000 evrov v okviru mehanizma EU za civilno zaščito. V Ukrajino je poslala 200 spalnih vreč, 200 parov gumijastih škornjev, deset dizelskih generatorjev, 250.000 kosov rokavic iz lateksa in 250.000 kosov rokavic iz nitrila ter 600.000 higienskih mask, so še sporočili.
