Duševne teme v službenem okolju niso pogoste, sprožajo predsodke in stigmo, četudi so psihosocialni dejavniki pri delu (ob kostno-mišičnih boleznih) v Sloveniji že desetletja vodilni vzrok za bolniško odsotnost z dela, invalidnost in prezgodnje upokojevanje. Dokazano je tudi, da dobra delovna klima in zdravi, zadovoljni zaposleni vplivajo na gospodarske rezultate. O tem, kako delodajalci krepijo psihično zdravje zaposlenih oziroma ali ga sploh znajo krepiti, so na strokovni konferenci v hotelu Habakuk v Mariboru danes govorili različni strokovnjaki. Posvet je pripravila Fundacija Prizma, nosilka evropskega in nacionalnega projekta Naprej, ki obravnava aktivno staranje delovne sile.
Monika Ficjan z Izobraževalno-raziskovalnega inštituta Ljubljana je povedala, da je v Sloveniji v zadnjih letih opaziti trend naraščanja težav v duševnem zdravju, kar potrjujejo tudi podatki NIJZ. Dejala je: "Nič nenavadnega ni, da vodje ne znajo prepoznati znakov v duševnem zdravju, stisk in težav zaposlenih." Njihovo znanje je šibko, zato apelira, naj se izobrazijo, sodelujejo s strokovnjaki in zaposlene usmerijo po pomoč. A stanje se nekoliko izboljšuje. Izsledki nacionalne raziskave, v kateri je sodelovalo 576 vodstvenih delavcev, so pokazali, da "je tematika pereča, saj je le 1,5 odstotka delodajalcev poročalo, da v podjetju ne zaznavajo nobenega psihosocialnega dejavnika tveganja ali težave v duševnem zdravju zaposlenih". Pred leti je bilo takšnih skoraj četrtina. Delodajalci opažajo zlasti težave z usklajevanjem dela in zasebnega življenja zaposlenih, še posebno izrazito pri ženskah.
Vendar vsako nerazpoloženje ali nezadovoljstvo še ni duševna stiska ali bolezen. "Dobro je biti pozoren, kadar precej drugačno vedenje od običajnega (padec učinkovitosti, motivacije, spremenjene prehranjevalne in spalne navade itd.) traja dlje časa, več kot 14 dni," je pojasnila dr. Vita Poštuvan.
Raziskovalci so predstavili tudi štiriletni projekt (2018-2021) za krepitev duševnega zdravja, ki je bil vpeljan med več kot 11.000 zaposlenimi iz sedmih pilotskih podjetij (Elektro Celje, Komunala Brežice, Nova KBM, Odelo Slovenija, Pošta Slovenije, Skupina Talum in Surovina). Rezultati pričajo, da v zadnjih treh letih delodajalci niso namenili več denarja za ukrepe, ki ohranjajo in krepijo duševno zdravje zaposlenih, se pa bolj posvečajo temu področju. Najpogostejši oviri sta nezmožnost izvajanja aktivnosti v okviru delovnega časa in pomanjkanje strokovnega kadra. Potreba po usposabljanju vodij o duševnem zdravju na delovnem mestu je očitna.
