Covid-19 je še vedno precej neraziskana bolezen. Tako recimo še zdaj ni poznan fiziološki mehanizem podaljšanega covida niti ni jasno, pri katerih bolnikih je verjetnost, da staknejo dolgi covid, večja. Ena od možnosti je, da se rezervoar koronavirusa po akutni okužbi skriva v različnih tkivih, kot so črevesje, jetra ali možgani, in še naprej povzroča poškodbe. Druga možnost je, da širok imunski odziv, ki ga sproži začetna okužba, generira protitelesa in druge reakcije, ki delujejo proti lastnim telesnim tkivom. To lahko še naprej povzroča zaplete po tem, ko mine okužba. Nepojasnjeno ostaja tudi vprašanje, ali je tveganje za podaljšani covid enako tudi pri cepljenih, ki zbolijo za covidom-19, kar odpira pomembno javnozdravstveno vprašanje, saj vse kaže, da bo podaljšani covid še dolgo po epidemiji breme zdravstvenega sistema.
Tretjina bolnikov poroča o težavah po bolezni
"Podaljšani covid prizadene okoli 15 odstotkov bolnikov, verjetno sicer še več, saj so bile te študije doslej izvajane le v bolnišnicah. Iz izkušenj v ambulanti lahko rečem, da je podaljšanega covida veliko, okoli tretjina pacientov poroča o težavah po preboleli bolezni. Bolniki najpogosteje navajajo utrujenost, glavobol, 'meglo v glavi', kot to opisujejo bolniki. Tudi izguba vonja in okusa lahko trajata do šest mesecev. Ampak v ospredju je splošna utrujenost - ljudje ne zmorejo aktivnosti, ki so jih opravljali prej, so brezvoljni, brez energije, dva do tri mesece traja tudi težka sapa," pojasnjuje družinska zdravnica Nataša Maguša Lorber.
Pljuča, ki jih je prizadel koronavirus Foto: Facebook/Dejan Žujovič
Izvidi dobri, počutje slabo
Zanimivo je, da izvidi bolnikov, ki prihajajo k specialistom na preglede zaradi omenjenih znakov, ne kažejo poslabšanj. "Bolniki navajajo zmanjšanje koncentracije, utrujenost, ampak v izvidih ne najdemo ničesar, bolniki pa imajo težave," pravi Matjaž Turel, pulmolog UKC Ljubljana, ki vodi tamkajšnjo covid ambulanto. Tudi po pljučnici okrevajo razmeroma dobro. "Izvidi so pri teh ljudeh običajno v redu. Po pljučnici so seveda opazne spremembe na rentgenskih posnetkih, a vitalni znaki, kot je nasičenost krvi, EKG, so normalni. Tudi dihanje je čisto, lahko je normalna spirometrija, pa ljudje navajajo občutek težke sape, ki ostaja. Imajo tudi dosti slabšo kondicijo kot pred okužbo," pravi Maguša Lorberjeva. Tako ustrezne medicinske terapije za podaljšani covid pravzaprav ni, če ne gre za akutna stanja, kot so tista pri bolnikih s hudim potekom in z dolgo ležalno dobo na intenzivni terapiji. Bolnike zato vključujejo v postcovidno rehabilitacijo, kjer bolniki izvajajo vaje za pridobivanje kondicije, imajo psihološko podporo, pomembno pa je prehransko svetovanje. V znanstveni reviji Nature navajajo tudi primere, ko so bile posledice podaljšanega covida tako težke, da ljudje niso več zmogli opravljati svojega dela in so zamenjali službo za slabše plačano. Zdravnica se s tem še ni srečala, "poznam pa športnike, ki po covidu niso zmogli vzdrževati kondicije na enakem nivoju kot prej zelo dolgo, pri tem gre za mlade zdrave ljudi".
Transplantacija pljuč le redko rešitev
"Tega, kar se dogaja s temi pljuči, tega jaz še nisem videla. Pljuča razpadajo, pokajo. Namesto drobnih mehurčkov, iz katerih so sestavljena pljuča, nastanejo veliki mehurji, ki počijo," plastično oriše stanje pljuč pri covidni bolezni Vojka Gorjup s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana.
Pljuča so tarčni organ virusa in pri nekaterih bolnikih je stanje tako slabo, da se kirurgi odločijo za transplantacijo pljuč. Teh so opravili pet. Predstojnik torakalne kirurgije Tomaž Šupnik pri tem poudarja, da gre bolnike, ki izpolnjujejo številne kriterije, predvsem pa morajo biti sposobni prestati operacijo in rehabilitacijo. Ena takih je bila ženska s hudim potekom covida takoj po porodu. "Tako zdravljenje in rehabilitacijo zmorejo res bolniki, ki so bili prej v dobri formi in brez odpovedi drugih organov," pravi Šupnik. Transplantacije tečejo kot običajno naprej, enako donorski program, ki so ga kirurgi pohvalili, v Sloveniji je namreč ljudi, ki se odločajo za darovanje organov, dovolj.
Analiz, kako je s podaljšanim covidom pri cepljenih ljudeh, pri nas še ni, je pa potek bolezni pri cepljenih dosti blažji, zato tudi posledice bolezni niso tako hude. To kažejo tudi študije, saj cepljeni po covidu okrevajo hitreje, cepiva pa sploh po tretjem odmerku ščitijo pred okužbo. "Tudi sicer je razlika med bolniki velika, cepljeni se že po nekaj dnevih počutijo v redu, necepljeni pa se slabo počutijo še po 14 dnevih bolniške," pravi Nataša Maguša Lorber in doda, da naj bolniki ne pričakujejo zelo hitrega okrevanja - nekateri popolno okrevajo šele po dvanajstih mesecih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
