Kdaj se pojavi panika?
Ljudje se na trenutno situacijo odzivamo različno. Zaradi negotovosti trenutne situacije lahko nekateri doživljajo tudi paniko, kar je povsem običajen odziv, ko ocenimo, da se ogrožajoči situaciji ne moremo zoperstaviti, hkrati pa nismo prepričani, da jo lahko preprečimo ali se ji izognemo. Paniko po navadi doživljamo v primerih, ko smo prepričani, da nimamo časa in da moramo rešitev najti takoj. Primer tega je, da ljudje takoj obiščejo zdravnika, nimajo časa niti za telefonski klic.
Kako se odzovemo, če čutimo tesnobo, smo panični?
Pri doživljanju panike se poskušamo v prvem koraku umiriti oziroma znižati vzburjenje avtonomnega živčnega sistema z različnimi tehnikami sproščanja (na primer dihalne vaje, vizualizacija varnega kraja, progresivna mišična relaksacija). V nadaljevanju se poskusimo osredotočiti na dejavnosti, ki pri nas vzbujajo občutek varnosti (na primer pogovor z osebo, ki ji zaupamo) in ki jih lahko kontroliramo (na primer skrb za osnovno higieno).
Kako preživeti čas, ko smo doma?
Ljudje smo navajeni na strukturo in rutino, zato je priporočljivo, da tudi v naslednjih tednih ohranimo na novo vzpostavljeno rutino, ki bo v naš vsakdan vnašala stabilnost in predvidljivost ter s tem zmanjševala občutek negotovosti.
Poleg dela oziroma učenja, v kolikor je to omogočeno na daljavo, poskušajmo vključiti tudi telesno vadbo in skrb za zdravo prehrano. Zelo pomembno je, da tudi v času izolacije ohranjamo socialne stike, pri čemer si seveda lahko pomagamo tudi z družbenimi omrežji. Dodaten čas je tudi odlična priložnost za ukvarjanje s hobiji, za katere nam sicer zmanjkuje časa.
Trenutna situacija in upočasnjen ritem je v primeru preobremenjenosti seveda dober trenutek za počitek, pri čemer pa je pomembno, da ne gremo iz ene skrajnosti v drugo in da ohranimo del aktivnosti, ki so skladne z našimi vrednotami, na primer ukvarjanje s hobiji.
Kako trenutno situacijo pojasniti otroku?
Pomembno je, da se starš z otrokom na ustrezen način pogovori o nastali situaciji in ukrepih, ki jih države sprejemajo za omejevanje širjenja virusa, saj tako lahko omeji njegovo zmedo, negotovost in strah. Na pediatrični kliniki UKC Ljubljana so pripravili nekaj nasvetov, kako otrokom predstaviti COVID19. Pomembno je, da nas ni strah pogovora z otrokom. Pogovor mora biti prilagojen otrokovi starosti in temu, kaj o celotni situaciji že ve in kaj ga še zanima. Prisluhniti moramo njihovim vprašanjem in jim nanje odgovoriti, pri čemer upoštevamo tudi to, kaj otroci že vedo o drugih boleznih in kakšne izkušnje imajo z njimi. Pomembno je tudi, da prisluhnemo njihovim skrbem in strahovom ter se nanje odzovemo. Poudarimo, zakaj je pomembno, da se držimo priporočil in navodil strokovnjakov ter jim zagotovimo, da si vsi prizadevamo, da bi zagotovili varnost in zdravje.
Kako doma animirati otroke?
Kljub temu, da so vrtci in šole zaprti, vzdržujemo vsakdanjo rutino, poskrbimo za zdravo prehrano in dovolj zdravja. Pozornost otroka poskušamo preusmeriti na vsakodnevne aktivnosti in prijetne dejavnosti, ki jih bodo razbremenile. Lahko, na primer, poiščemo stare družabne igre, če jih nimamo, jih lahko ustvarimo, skupaj z njimi preberemo kakšno knjigo, pogledamo risanko, film, oddajo, ki jim je blizu, in predlagamo, da skupaj spečemo kakšno pecivo, poiščemo ideje, kakšne izdelke ali igračke lahko ustvarimo doma in skupaj. Lahko gremo na sprehod v naravo, pri čemer se izogibamo obljudenih poti, ali igramo nogomet na domačem travniku oziroma dvorišču, izdelamo kolaž starih slik, jih spodbudimo, da temeljito pospravijo svojo sobo ...
Kaj lahko povzroči strah?
Strah nam v primeru, ko situacijo ocenimo kot ogrožajočo, omogoča hitro aktivacijo - odziv z begom ali bojem - in s tem pripomore k preživetju. S tega vidika je strah seveda nadvse koristno čustvo. Vendar pa v takšnem stanju bega ali boja ravnamo manj racionalno, kar lahko poveča egocentrično vedenje in agresivnost. Na ravni skupine lahko takšno ravnanje privede do tega, da vsak posameznik zase išče rešitev, kar povzroči neusklajenost in je pogosto neproduktivno ali celo kontraproduktivno.
Primer tega smo lahko videli ob začetku epidemije, ko so kupci zasuli trgovine in kupovali velike količine določenih izdelkov. Ta pojav imenujemo panično nakupovanje - vedenje velikega števila ljudi, ki zaradi strahu pred zdravstvenimi, okoljskimi in proizvodnimi krizami kupujejo velike količine omejenih in pogosto posebnih vrst izdelkov. Panično nakupovanje po navadi sproži tesnobo, strokovnjaki pa pravijo, da je odgovor v strahu pred neznanim in prepričanjem, da dramatičen dogodek zahteva dramatičen odziv, čeprav to včasih ni najbolje. V kriznih okoliščinah namreč mnogi čutijo potrebo, da storijo nekaj, kar je sorazmerno s tistim, kar zaznavajo - stopnjo krize, saj jim to daje občutek nadzora.
Kaj storiti, če smo obkroženi z ljudmi, ki so panični in to prenašajo na nas?
V idealnem scenariju bi se od takšnih ljudi enostavno odmaknili. V kolikor to ni mogoče, poskušamo vsaj omejiti čas, ki ga preživimo s takšnimi ljudmi. Po drugi strani se moramo zavedati, da ravno ti ljudje najbolj potrebujejo pogovor in bližino ljudi, ki jim zaupajo. V kolikor pri osebi prepoznamo, da je doživljanje panike zelo intenzivno, mu lahko predlagamo klic na eno od telefonskih linij s psihološko pomočjo. Kot že rečeno, lahko tudi sami mirnost ohranimo s tem, da se osredotočamo na odnose s tistimi ljudmi, ki jim zaupamo, se ob njih počutimo prijetno in poskušamo na situacijo gledati pozitivno. Poskrbimo za to, da v pogovorih koronavirus ni prevladujoča tema.
Poleg tega poskusimo omejiti branje novic o koronavirusu oziroma se informirajmo v zdravi meri in iz verodostojnih virov. Še posebej se poskusimo izogniti katastrofičnim in senzacionalističnim člankom na to temo.
