Pri zagovorniku načela enakosti so pri prijavi na javni razpis za oddajo stanovanj v najem zaradi osebne okoliščine družinskega statusa ugotovili diskriminacijo. Stanovanjski sklad je pri razpisu enostarševske družine z deljenim skrbništvom postavil v slabši položaj v primerjavi z drugimi prosilci.
Na zagovornika načela enakosti se je zaradi domnevno diskriminatorne določbe razpisa stanovanjskega sklada obrnila ločena mati dveh otrok. Sklad od starša v enostarševski družini zahteva, da priloži overjeno izjavo drugega starša, s katero se ta strinja, da se otroci v razpisu uveljavljajo tako, da se družina uvrsti v prednostno kategorijo.
Z izjavo se drugi starš hkrati odpoveduje uveljavljanju otrok oziroma prednostne kategorije, v kolikor bi se v prihodnosti tudi sam prijavljal na razpis sklada. Omenjeni pogoj velja samo za enostarševske družine z deljenim skrbništvom, zaradi česar jih postavlja v neenakopravni položaj pri uveljavljavnju prednostnih kategorij, ugotavljajo pri zagovorniku.
Diskriminatorna določba ne zasleduje cilja enakopravnosti med staršema, saj je prav zaradi tega eden od staršev že v izhodišču v slabšem položaju. Oba starša sta dolžna otroku nuditi ustrezne bivanjske pogoje in bi po oceni zagovornika morala biti "obravnavana neodvisno drug od drugega, vsak v svojstvu svoje enostarševske družine".
Zagovornik načela enakosti opozarja, da so bile enostarševske družine z deljenim skrbništvom že v izhodišču postavljene v slabši položaj kot drugi prosilci pri uveljavljanju prednostnih kategorij. Zagovornik ugotavlja tudi, da zahteva po predložitvi izjave drugega starša predstavlja poseg v ugodnosti obeh staršev ter vodi v različno obravnavo zaradi osebne okoliščine družinskega statusa. Uveljavljanje prednostnih kategorij sicer predstavlja vrsto ugodnosti, med drugim prednost pri pridobitvi stanovanja v najem.
Stanovanjski sklad je v postopku ugotavljanja diskriminacije zagovorniku pojasnil, da so želeli z izjavo drugega starša preprečiti izigravanje določb razpisa. Na vprašanje zagovornika, koliko tovrstnih kršitev enostarševskih družin z deljenim skrbništvom so doslej zaznali, pa so iz sklada odgovorili, da posebne evidence ne vodijo. Overjena izjava drugega starša je po trditvah sklada potrebna zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti, ki pa jih sklad po navedbah zagovornika ni podkrepil s podatki.
