Covid statistika zadnjega tedna kaže, da je bilo dnevno v intenzivnih enotah zaradi covida hospitaliziranih med 102 in 107 pacienti, na običajnih oddelkih pa od 279 do 314 covid pacientov. Njihovo število zaradi pomanjkanja kadra tempira delo na drugih bolnišničnih oddelkih in tudi v specialističnih ambulantah bolnišnic. In podatki teh kažejo, da so v bolnišnicah že začeli krčiti druge programe, kar pomeni, da se bodo zaradi epidemije in z njo povezanega spremenjenega režima obravnave čakalne vrste pacientov še podaljšale, zaradi česar tudi v zdravstvu priznavajo, da se bo to odrazilo pri zdravju ljudi, saj so in bodo številni bistveno kasneje prejeli tako diagnozo kot potrebno zdravljenje.
Ortopedija: za 1000 več čakajočih
Tako kot drugod je tudi v UKC Maribor ozko grlo pri izvajanju rednega programa kader. "Glede na primanjkljaj anesteziologov, ki so prerazporejeni na covid delovišča, smo po pesimističnem scenariju pričakovali izpad 200 posegov v enem tednu, v resnici je bilo odpadlih operacij 41. Pričakovali smo tudi upad obravnav zaradi uvedbe pogoja PCT v ambulantah, saj nismo vedeli, koliko ljudi se bo odločilo, da ne pridejo na pregled, a ambulantnih obravnav je bilo približno 500 manj. Gre za pet odstotkov vseh načrtovanih posegov in obravnav, kar je dobra številka. V mesecu namreč obravnavamo približno 40.000 ljudi ambulantno in opravimo 4500 operativnih posegov. Vse ekipe ves čas sistematično trdo delajo, da bi bilo izpada čim manj. Ne odpadajo nujne operacije, karcinomske operacije, obravnavani so vsi pediatrični bolniki," je včeraj pojasnil strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. In poudarja, da zaostankov v tem trenutku ne morejo zmanjševati. Na covid delovišča je razporejenih 41 zdravnikov (deset specialistov anesteziologov, pet specializantov in drugi) in 130 medicinskih sester, ta kader tako manjka na necovid oddelkih. Posledično so se povečale čakalne dobe na ortopediji, število čakajočih bolnikov se je v času covida zvišalo s 2500 na 3500 čakajočih, številni čakajo na fiziatrične obravnave, čakajo revmatološki in urološki bolniki. A drugače ne gre, saj "v tem času nismo sposobni obravnavati normalnega števila pacientov, kaj šele, da bi skrajševali čakalne dobe. To bo na vrsti šele po epidemiji," zaključi Vogrin.
Dve milijardi za investicije v zdravstvo
Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti včeraj sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva. "Gre za izjemno pomemben strateški zakon na področju zdravstva, ki nam bo omogočil planiranje potrebnih kapacitet, infrastrukture, opreme, informacijske tehnologije ter ustrezno usposobljenega in zadostnega števila kadrov. To je prvi kamen v mozaiku zdravstva od leta 2021 do 2031 in nam daje zagotovilo, da bo naše zdravstvo javno, univerzalno in dostopno tudi leta 2031," je izpostavil minister za zdravje Janez Poklukar. Kot je pojasnil, so naložbe v naslednjih desetih letih predvidene v vseh treh ravneh zdravstvenega varstva. Za oba univerzitetna kliničnega centra je namenjenih 763 milijonov evrov, 557 milijonov evrov za razvoj in modernizacijo splošnih in negovalnih bolnišnic ter zdravstvenih domov. Sredstva za zdravstveno dejavnost na primarni ravni so sicer povišali poslanci z dopolnili, in to s 50 milijonov evrov na 200. (sta)
V naši največji bolnišnici podatkov, kje in koliko konkretno že krčijo programe, saj so bolnišnica, ki sprejme največji delež bolnikov s covidom, ne razkrivajo. Generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič je v začetku tedna povedal, da bodo v naslednjih dnevih morali razmisliti, za koliko bodo začasno omejili elektivne programe, da bodo lahko pokrili vsa delovišča, naknadno pa so nato z UKC Ljubljana sporočili, da ti programi že zdaj delujejo v manjšem obsegu, kot bi si želeli. "Klinike in oddelki se po najboljših močeh trudijo, da v največji meri izvajajo program. V kolikšnem obsegu bo izveden, se oddelki odločijo spoti," je dodala v odgovoru za Večer strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranke Buturović Ponikvar in ob tem še poudarila, da je vse odvisno od razvoja epidemije.
Namesto 60 ambulantnih obravnav le še 20
V celjski bolnišnici, kjer so se jim zaradi epidemije v operativni dejavnosti najbolj podaljšale čakalne dobe na področju ortopedije, splošne in abdominalne kirurgije in travmatologije, saj so opravili za skoraj polovico manj operacij od predvidenih, so tudi zdaj bili prisiljeni operativne posege na vseh področjih zmanjšati za približno 20 odstotkov. Za 30 odstotkov pa so zmanjšali delo v specialističnih ambulantah, kjer so se jim sicer v času epidemije - primerjali so vrste pred začetkom epidemije in na dan 1. julij letos - najbolj podaljšale v ambulantah boleznih prebavil, kardiologije, angiologije in revmatologije. V Bolnišnici Murska Sobota zaradi drugačnega režima tudi zdaj v določenih ambulantah dnevno obravnavajo le med 15 in 20 pacienti, pred prvim valom pa so jih tudi čez 60. Sicer pa so se pri njih v povprečju čakalne dobe podaljšale za 3-4 mesece, pri kolonoskopijah skoraj do 300 dni. Trenutno že okrnjeno izvajajo program pobolnišničnega zdravljenja in negovalnega oddelka. "Ob povečanem številu covidnih bolnikov bomo ukinili oddelek s 25 posteljami na internem oddelku," so zapisali.
Na Ptuju so zaradi vzpostavitve covid oddelka skrčili oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja na minimum, kar pomeni neposreden izpad programa zdravstvene nege. Drugih programov za zdaj ne krčijo, če bo treba, bodo tudi pri njih vzpostavili intenzivni covid oddelek, bo pa to vplivalo predvsem na obseg načrtovanih operacij. V sami epidemiji so se pri njih že tako nedopustno dolge čakalne dobe podaljšale na ortopediji, še dlje se čaka na operacijo sive mrene, kolkov ter na kardiologiji in nevrologiji. Skupno so glede na plan v zadnjem letu in pol izvedli za 1000 manj elektivnih in ambulantnih posegov, je odgovorila direktorica Splošne bolnišnice Ptuj Anica Užmah.
V koroški bolnišnici v Slovenj Gradcu pa so v zadnjem tednu, kot so zapisali, že morali načrtovati nujno krčenje operativnih programov na vseh kirurških oddelkih za polovico zaradi prerazporeditve kadra na covid delovišča. Ocene, koliko operacij je odpadlo v letu in pol, niso dali.
