Zasebno proti javnemu šolstvu: Spopad na šolskem polju

Sedem let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno, in dve leti od zadnjega poskusa, da bi odločbo prelili v zakonodajo, so za nov poskus urejanja tega vprašanja, ki ima, kot se je pokazalo v preteklosti, ideološki naboj, poskrbeli koalicijski poslanci SDS, NSi in SMC. Slednji predlagajo, da se obvezni in razširjeni program ne bi več sofinancirala v 85 odstotkih, kot velja trenutno, temveč da bi bil obvezni program financiran v celoti, razširjeni, v katerega sodijo jutranje in popoldansko varstvo ter dodatni in dopolnilni program, pa bi ostal na ravni 85 odstotkov. V koaliciji trdijo, da bi s tem le uresničili ustavno odločbo iz leta 2014, kakor tudi tisto iz lanskega leta, ko so ustavni sodniki zapisali, da mora biti obvezni program 100-odstotno financiran, medtem ko pri razširjenem programu neustavnosti niso ugotovili.

"Z novelo bi bila odpravljena dolgotrajna protiustavnost, ko so bile otrokom in staršem sedem let sistematično kršene ustavne pravice," predlog utemeljuje Iva Dimic (NSi). Nasprotno je nekdanji minister za izobraževanje in podpredsednik SD Jernej Pikalo, ki je leta 2019 neuspešno predlagal, da bi obvezni program financirali v celoti, razširjenega pa sploh ne, prepričan, da predlog pomeni napad na javno šolstvo in darilo lastnikom zasebnih šol, saj maksimizira ustavno odločbo, s tem ko ohranja tudi visoko financiranje razširjenega programa. "Država mora omogočiti staršem, da izobražujejo otroke v skladu s svojim prepričanjem, ni pa dolžna tega financirati," poudarja Pikalo. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki predlog koalicije podpira, saj da sledi napotilu ustavnega sodišča, pa na vprašanje, zakaj ohranjati tudi financiranje razširjenega programa, če tega ustavno sodišče ni odredilo, odgovarja, da "pravic, ki so dane, ne smemo odvzeti".

​Šest zasebnih šol

V Sloveniji za zdaj deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program; dve delujeta pod okriljem Katoliške cerkve, dve sta waldorfski, osnovna šola je tudi v okviru Zavoda Montessori in Inštituta Lila. Omenjene osnovne šole obiskuje v letošnjem letu skupno 1797 osnovnošolcev, kar pomeni 0,97 odstotka vseh šolark in šolarjev. Jeziček na tehtnici v parlamentu bodo, ob nujni podpori SNS, poslanci Desusa, a se do tega predloga, kot je povedal vodja poslanske skupine Franc Jurša, še niso opredelili. Če bi bila novela sprejeta, pa bi to omenjenim šestim šolam prineslo skupno dodatnih 350.000 evrov.

Pričakovano starši otrok, vpisanih v zasebne šole in vrtce, ki so združeni v civilno iniciativo Združeni starši, tokratni predlog podpirajo. Po njihovem bi morali predlog podpreti vsi poslanci, ki se zavzemajo za pravno državo in načelo delitve oblasti. Podobno razmišljajo v zasebnih šolah. Ravnatelj Waldorfske šole Maribor, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 193 učencev, Andrej Ornik, poudarja, da bi sprejetje novele končno pomenilo vzpostavitev ureditve, kot jo je nakazalo ustavno sodišče. Obenem, pravi, znesek, do katerega bi bili upravičeni ob uveljavitvi novele, ni tako velik, da bi sami znatno pridobili, pa vendarle bi jim bil v pomoč. Ali bi se zaradi omenjenega zneska znižala šolnina, kot meni poslanka Dimic, Ornik za zdaj ne more povedati, saj da je to stvar izračunov. "Del našega učnega načrta so vsebine, ki niso financirane iz javnega denarja, poleg tega imamo materialne stroške, sami vzdržujemo stavbo, zato so šolnine nujne. Na mariborski waldorfski šoli morajo starši za otroka odšteti 110 evrov mesečno, znesek pa se sorazmerno zniža za drugega ali tretjega otroka," je pojasnil Ornik.

​Vsak cent šteje

Da vsak cent in evro, ki sta namenjena zasebnim šolam, pomenita manj za javno šolstvo, opozarja v imenu Levice Miha Kordiš, medtem ko je Pikala zmotilo še to, da predlog nima nobenih omejitev ne glede višine šolnine ne glede števila novih zasebnih šol, "ki se lahko razrastejo v nedogled". Zaradi predlagane rešitve javne šole ne bi bile čisto nič na slabšem, naš šolski prostor pa bi bil kvečjemu bolj heterogen, odgovarja Gregor Perič (SMC) in trditev utemeljuje s primeri drugih držav, kjer je zasebnega šolstva veliko več, pa to "javnega absolutno ne ogroža ne finančno ne kako drugače".