Zgaga po zaslišanju na policiji: "Presenetilo me je, da sta proti koncu iz sosednjega prostora izstopila dva kriminalista."

M.R., MAT
14.02.2022 10:50

Policija je na naša vprašanja odgovorila, da konstruktivno kritiko in tudi pravico do svobode govora spoštuje, a ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Blaž Zgaga
Robert Balen

Minuli četrtek so ljubljanski kriminalisti zaslišali Blaža Zgago, novinarja, ki se sedaj kot kandidat SD podaja na volitve, proti kateremu je predlog za pregon podal generalni direktor policije Anton Olaj zaradi razžalitve policije kot državnega organa in tudi njega osebno.

Zaslišanje, ki je potekalo na oddelku za gospodarsko kriminaliteto ljubljanske policijske uprave, je Zgaga za Večer opisal kot korektno. Prebral je pisno izjavo, na zastavljena vprašanja kriminalistov pa ni odgovarjal. "Me je pa presenetilo, da sta proti koncu zaslišanja iz sosednjega prostora, ki je od sobe za zaslišanje ločen z ogledalom, izstopila dva kriminalista. Potem ko sem vprašal kriminalista, ki me je pospremil ven, ali so me tudi tako opazovali, je to zelo neprepričljivo zanikal," je še dejal Zgaga. 

Zdaj ne ve, kaj sledi, pravi pa, da predkazenski postopek še teče in, kolikor ve, je od kriminalistov odvisno, ali bodo na tožilstvo podali kazensko ovadbo. Sam je prepričan, da je predkazenski postopek zaradi razžalitve policije in njenega generalnega direktorja grob poseg v ustavno pravico do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 39. člen slovenske ustave.

Predlog za pregon proti novinarju Blažu Zgagi je podal generalni direktor policije Anton Olaj.
Tadej Regent

Policija: Označevanje policistov z žaljivkami je nedopustno

Policija pa je na naša vprašanja, ki niso bila neposredno povezana z zaslišanjem Blaža Zgage, odgovorila, da konstruktivno kritiko in tudi pravico do svobode govora spoštuje. "So pa bili v javnosti zaznani tudi določeni zapisi o delu policije in policistov, ki so presegali svobodo govora in konstruktivno kritiko, saj je bilo več kot očitno, da je namen avtorjev takih zapisov zaničevanje policije in policistov," odgovarjajo in dodajajo, da je označevanje policistov z žaljivkami nedopustno. 

Prekrške lahko policisti obravnavajo na podlagi lastne zaznave ali podane prijave. Storilce kaznivih dejanj razžalitve obravnavajo na zasebno tožbo, ki jo je potrebno, skladno z zakonom o kazenskem postopku, vložiti pri pristojnem sodišču v šestih mesecih, ko se izve za kaznivo dejanje in storilca. Če pa gre za razžalitev državnega organa ali uradne osebe v zvezi z opravljanjem službe v tem organu, se lahko pregon začne tudi ne predlog. Prav to možnost je uporabil tudi Olaj. 

"Za razžalitev je značilno sporočilo, ki pomeni podcenjevanje oškodovanca, zaničevanje, neupoštevanje dostojanstva, podtikanje negativnih značajskih lastnosti drugemu, izražanje negativne sodbe o njem in podobno," so pojasnili na generalni policijski upravi. 

Prekrškovni postopek vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki ima za to potrebne kvalifikacije. Kršitelj ima v prekrškovnem postopku možnost, da se lahko še pred izdajo odločbe o prekršku (ali plačilnega naloga) izjavi o dejstvih in okoliščinah očitanega prekrška. Na samo odločbo o prekršku ali na plačilni nalog pa ima tudi pravico do sodnega varstva, in sicer z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, so zaključili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.