Uroš Gramc
Primož Roglič je že zgodaj v 16. etapi dirke po Italiji, ki je imela s 5200 največ višinskih metrov letos, na čelo pelotona poslal svojo Jumbo-Vismo. Zdelo se je, da bo to njegov dan, a 4,5 km do cilja, tik pod vrhom kar 21-kilometrskega prelaza Monte Bondone, ni zdržal tempa najboljše dvojice. Geraint Thomas je pospešil, se odlepil od Kisovčana in dohitel Joaa Almeido, ki je bil nekaj metrov od spredaj, Zasavcu pa je Sepp Kuss pomagal, da do vrha ni izgubil preveč, da bi izpadel iz (tro)boja za roza majico. To je izgubil Francoz Bruno Armirail, zdrsnil je na sedmo mesto, spet jo je oblekel Britanec, Portugalec pa je postal šele tretji z etapno zmago na Giru med rojaki po Acaciu Da Silvi (leta 1989) in Rubnu Guerreiri (2020).
Almeida tvegal in uspel
"Izjemno srečen sem. Večkrat sem bil že zelo blizu, ampak hkrati zelo daleč, toda končno mi je uspelo. Sanje so se mi uresničile," je dejal Joao Almeida, ki je pred tremi leti kar 16 dni nosil roza majico, na koncu pa osvojil četrto mesto. Štiriindvajsetletnik je na lastni koži že skusil, kako pomemben je zadnji teden, a doslej je v njem večkrat izgubljal kot pridobival. Letos se to lahko spremeni, če se bo tako nadaljevalo. Zaostanek za Thomasom je prvič po sedmih etapah zmanjšal. In to z napadom, kar od njega vidimo sila redko. "Če ne poskusiš, nikoli ne veš. Tvegal sem, šel sem in uspelo mi je."
Na prosti dan je dejal, da bo ob koncu zadovoljen s stopničkami. So mu zdaj zrasli apetiti? "Rekel sem, da bom šel po zmago. Če se bom dobro počutil, bom napadel. Če ne bom napadel, se verjetno ne bom dobro počutil, se bom pa boril do konca," je obljubil. Trenutno kaže, da bo Valižan, ki bo jutri praznoval 37. rojstni dan, najtrši oreh. S pospeškom na najtežjem delu ciljnega vzpona, kjer je šel naklon do 15 odstotkov, je malce presenetil, lani na Touru se ni kaj dosti oziral na menjave tempa Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda. "To je bil popoln vzpon zanj," je priznal športni direktor Ineosa Matteo Tosatto.
Američan reševal našega asa
Malce mu je zmanjkalo le, da ni na ciljni črti dvignil rok. "Želel sem le peljati, ne se igrati mačke in miši z Almeido, ker je bil Roglič za nama. Dobro sva sodelovala, dal sem vse iz sebe, on pa je skočil predme in zmagal v sprintu," je finiš opisal Geraint Thomas. Ob ponovnem prevzemu vodstva ni skrival zadovoljstva. "Lepo bi bilo zmagati v etapi, a še lepše je biti v roza majici in pridobiti nekaj časa (proti Rogliču, op. p.). Almeida je pokazal, kako je močan, sicer pa je bil vedno na vrhu spiska mojih tekmecev," je povedal kapetan Ineosa, ki je v tej bitki izgubil še enega vojaka, Pavla Sivakova, in gre v zadnje le še s štirimi.
"Izgube nismo pričakovali, ampak je, kar je"
A tudi to ne pomaga, če vodja odpove. Primož Roglič ima še vseh sedem pomočnikov, edini je v ključnih trenutkih na Monte Bondone imel še vsaj enega, pa ni šlo. Mu je pa Sepp Kuss veliko pomagal, da ni zaostal še več. "Opravil je odlično delo. Brez njega bi bil zaostanek večji," je Američana pohvalil športni direktor Jumbo-Visme Marc Reef: "Pa tudi Primož je odlično odpeljal zadnji kilometer. Da sta tako omejila izgube, je odlično." Nizozemsko moštvo s Kisovčanom na čelu seveda še ni vrglo puške v koruzo. "Izgube nismo pričakovali, ampak je, kar je. Veliko je še časa na cesti v četrtkovi in petkovi etapi." V sredini se nič ne bi smelo spremeniti. Na 195 km dolgi trasi Pergine Valsugana-Caorle v Benečiji in ob Jadranskem morju je le 300 višinskih metrov in nobenega vzpona.
Rezultati 16. etape, Sabbio Chiese-Monte Bondone, 203 km: 1. Joao Almeida (Portugalska/UAE Emirates) 5.53:27, 2. Geraint Thomas (Velika Britanija/Ineos Grenadiers) isti čas, 3. Primož Roglič (Slovenija/Jumbo-Visma) +0:25, 4. Eddie Dunbar (Irska/Jayco-AlUla) isti čas, 5. Sepp Kuss (ZDA/Jumbo) 1:03; vrstni red: 1. Thomas 67.32:35, 2. Almeida +0:18, 3. Roglič 0:29, 4. Damiano Caruso (Italija/Bahrain Victorious) 2:50, 5. Dunbar 3:03.
