Včasih se je vedelo. Steaua, vojaški klub, in potem dolgo nič. Občasno Dinamo, policijski klub, in za njim še bolj dolgo nič. To je bila romunska nogometna scena. Prevlada Bukarešte. Potem so kluba iz prestolnice napadli nekdanji malčki. In nikomur napad ni uspel tako kot nogometašem Cluja. Ki bi jim, če bi bili pri nas, rekli "ajznponarji". Železničarji. Kajti CFR pred imenom kluba ne pomeni nič drugega kot kratico za - romunske železnice. Tradicijo, ki se je sčasoma spremenila v divje lastninjenje kluba.
Cluj velja za zgodovinsko središče Transilvanije. Ja, tiste zgodovinske pokrajine, kjer so nekoč imeli Vlada Nabijalca, strah in trepet Turkov, ki jih je natikal na kole. Nato so v filmski upodobitvi, navdih zanjo je bil prav Vlad Tepeš, dobili grofa Drakulo. Transilvanija je bila odtlej zapečatena z mračnjaštvom. Točno sto let od ustanovitve kluba je minilo, da je v tiste kraje prišlo nogometno veselje. Cluj, ustanovljen pred 114 leti, je bil leta 2008 prvič prvak Romunije.
Nobena zgodba klubov iz nekdanjega trdega vzhodnega bloka ni lahka. Tudi Clujeva se je bližala bankrotu. Leta 2014 ga je doletela nočna mora mnogih naših prvoligašev - licenciranje. Ker ni poplačal svojih bivših nogometašev, mu je romunska zveza odvzela 24 točk in ga vrgla na dno lestvice. Izpadel bi, če ga ne bi z razsodbo njemu v prid rešila mednarodna športna arbitraža v Lozani. Leta 2017 se je izkopal iz insolventnosti. In sezono pozneje jurišal na pet zaporednih naslovov prvaka Romunije.
Naj se vam ne tresejo hlače, tudi prvaki Romunije imajo slabe dni
Za vsemi trofejami stoji trener Daniel Petrescu. Se spomnite reprezentance Romunije, ki se je na SP '98 lase obarvala v rumeno, bila videti malo neumno, a prepoznavno? Petrescu je bil del tega moštva. A svojih največjih spominov ne pripisuje barvi las. Igral je za tisto Steauo, ki je proti Milanu z 0:4 izgubila finale pokala državnih prvakov '89. Na SP '98 je dal gol za zmago nad Anglijo. Še črni spomin: na SP '94 je v porazu s Švedi v četrtfinalu zastreljal penal. To ga menda preganja do današnjih dni. Če ga že NK Maribor ne bo ...
Cluj v Ljudski vrt prihaja z večjimi referencami. Pustimo, da je v ocenjeni vrednosti moštev, v milijonih evrov, 28:9 zanj, denar ni vedno merilo. Trikrat je igral ligo prvakov. Maribor tudi. Trikrat je igral evropsko ligo. Maribor tudi. A prvak Romunije je pač vedno imel večjo veljavo od slovenskega. In nekaj velikih zmag. Največjo iz leta 2012, ko so na Old Traffordu v ligi prvakov z 1:0 padli asi Manchester Uniteda: David de Gea, Ryan Giggs, Wayne Rooney, Paul Scholes ... In trener, sir Alex Ferguson.
A naj se vam ne tresejo hlače pred nocojšnjimi gosti Ljudskega vrta. Tudi oni imajo slabe dni. Leta 2018, ko je Cluj izgubil z luksemburškim Dudelangeom, skupno s kar 2:5, so domači časniki pisali o zgodovinski sramoti romunskega nogometa. Pa saj tudi to poletje Cluj ne briljira ravno po evropskih igriščih. Na penale ga je, denimo, izločil armenski Pjunik, ki ga je pozneje raztreščila Crvena zvezda. In nazadnje so prvaki Romunije beloruski Šahtjor iz Soligorska, ja, tiste rudarje, ki jih je Maribor vrgel ven z 2:0, premagali z enim golom na dveh tekmah. Zabil ga je Španec Jefte Betancor, eden boljših v moštvu. Tu so še Andrei Burca, Hrvat Gabriel Debeljuh, tip z največ nastopi za Cluj Mario Camora, ki je hkrati Romun in Portugalec, pa naj strelec v zgodovini kluba Ciprian Deac ... Seveda se vedno najde kak slovenski znanec: za Cluj igrata Hrvata Lovro Cvek (nekoč Zavrč, Aluminij, Celje) in Karlo Bručić, ki je to poletje prestopil iz Kopra.
In kako gre Cluju s tako imenovano dnevno formo? Ah, težko je reči, ko pa tudi sloviti Petrescu rotira moštvo med Evropo in domačo ligo. Po petih krogih državnega prvenstva je na četrtem mestu s tremi zmagami in dvema porazoma. Drugi, v nedeljo doma proti Botosaniju z 0:1, je posebej bolel. Je bil le ogrevanje za šov v Ljudskem vrtu?
