Pogačarjeva nedelja, ki ne bo nikoli pozabljena

Uroš Gramc Uroš Gramc
02.04.2023 20:20

Tadej Pogačar si je priboril trofejo, ki je med enodnevnimi klasikami vredna podobno kot rumena majica z dirke po Franciji med tritedenskimi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako, kot si je želel, je prispel v cilj - sam.
Epa

Po letošnji prvi aprilski nedelji Tadej Pogačar ne bo več slaven le zaradi zmag na dirki po Franciji. Dvema rumenima majicama lahko postavi ob bok trofejo, ki podobno pomeni v svetu enodnevnih klasik - dirko po Flandriji. Če je že prej veljal za vsestranskega kolesarja, je zdaj to le še potrdil. S silovitim napadom 18 kilometrov pred ciljem na slovitem vzponu Oude Kwaremont se je otresel še zadnjega velikega tekmeca, Mathieuja van der Poela, ki mu je grenkobo prizadejal lani v ciljni ravnini, ter se sam, tako, kot je načrtoval, odpeljal velikemu slavju naproti. Nizozemcu je ob drugem mestu spodletelo, da bi se v zgodovino vpisal kot sedmi z rekordnimi tremi zmagami na De Ronde, tretje mesto je v sprintu šesterice zasedel Danec Mads Pedersen.

Rekordna hitrost ustrezala Pogiju

"Tega dne ne bom nikoli pozabil. Lahko bi se upokojil in bil ponosen na svojo kariero. Izjemno srečen sem in ponosen," je povedal Tadej Pogačar le nekaj trenutkov po poljubu svoje srčne izbranke Urške Žigart za ciljno črto. Stosedma izvedba dirke po severu Belgije bo šla v zgodovino kot najhitrejša doslej, s povprečno hitrostjo 44,1 kilometra na uro je za pol kilometra na uro presegla mejnik iz leta 2001. Da se je več kot sto kilometrov iskal prvi pobeg večje skupine in je bil tempo izjemno navit, je šlo na roko Komendčanu, ki si je želel težke dirke. Le tako je lahko računal, da se bo na vzponih otresel svojih največjih tekmecev, van der Poela in Wouta van Aerta.

Sicer so vsi trije nekaj moči potrošili po nepotrebnem. Belgijski as se je v enem od številnih padcev znašel na tleh in moral loviti najboljše, slovenski je enkrat le zakrpal luknjo, nizozemski pa je v ozadju doživel marsikaj, še največ pa izgubil, ko je veter raztrgal peloton. Med igro pokra velike trojice so drugi začutili priložnost zase, še najbližje uspehu je bil Pedersen, ki pa si je ustvaril premalo prednosti, da bi zdržal v ospredju, ko so glavni favoriti pritisnili na pedale. Pogačar je bil tisti, ki je vodil igro, kot je že pred startom naznanil nekdanji svetovni prvak Julian Alaphilippe. Že ob drugem prečenju Kwaremonta, več kot 50 km do cilja, ko se začne finale, je pretegnil noge tekmecem in v škripce spravil številčno Jumbo-Vismo. Van der Poel mu je nato pomagal, da sta se otresla van Aerta, ob vstopu v zadnjih 20 km pa je najboljši kolesar s svetovne lestvice opravil še z lanskim zmagovalcem in se mu oddolžil za tisti poraz. "Vedel sem, da moram iti na Kwaremont. Ta vzpon mi je najbolj ustrezal. Že do tja smo trpeli, ob vznožje smo prišli s polno hitrostjo. Od tam je bila le surova moč. Dal sem vse od sebe in kasneje na Patenberg skoraj odpovedal. Toda vedel sem, da bo težko, to je bil edini način, da pridem do cilja," je dejal Gorenjec.

Za Roubaix se mora zrediti

Bila je to že 56. profesionalna zmaga zanj, po Liege-Bastogne-Liege in dveh na Lombardiji mu je še četrtič uspelo na t. i. spomeniku, preizkušnji iz elitne peterice enodnevnih klasik, s čimer je najuspešnejši aktivni kolesar. Pred njim jih je sicer še 21, toda pri 24 letih ima pred seboj še dolgo kariero. Naslednja priložnost se ponuja že na velikonočno nedeljo, a je na tlakovanih odsekih Pariz-Roubaixa ne bo izkoristil. "Ja, še dva spomenika imam. Za Roubaix potrebujem par kilogramov in bolj močne roke," je dejal naš šampion. Že v Flandriji je bil med najlažjimi zmagovalci v zgodovini, na še bolj brutalnih tlakovanih odsekih druge prestižne klasike pa ti pridejo še bolj do izraza. Samo za občutek, najlažji zmagovalec Flandrije je Italijan Michele Bartoli, ki je imel ob slavju leta 1996 65 kg, Pogačar ima po podatkih njegovega moštva pri 176 cm višine le kilogram več.

Tudi na prvem spomeniku sezone bi mu malce obilnejša postava prišla prav, na Milano-Sanremo običajno slavijo sprinterji. "Tam je najtežje zmagati. Letos sem bil v eni boljših form v življenju in mi ni uspelo. Toda ne bomo se predali, še ta dva cilja imam pred sabo," se je proti uspehu, ki so ga dosegli le trije Belgijci (Eddy Merckx, Roger De Vlaeminck in Rick Van Looy), ozrl Komendčan. Se je pa pridružil Merckxu in Francozu Louisu Bobetu, edini so, ki so ob Tour de Franceu pospravili Flandrijo. Slovenija pa je enajsta država z zmago na tej prestižni dirki, Pogačarju je uspeh privoščil tudi prvi poraženec. "Fenomenalno je, kar počne. Od lani sem vedel, da bo močan, in to smo spet videli. Ponosen sem, kako sem dirkal. Mogoče sem na Kruisberg uprizoril odločilno potezo dirke (izločil je van Aerta, op. p.). Še nikoli nisem bil močan, da bi napadel tako zgodaj, ampak problem je bil, ker je bil Tadej še močnejši," je povedal Mathieu van der Poel.

Rezultati dirke po Flandriji (273 km): 1. Tadej Pogačar (Slovenija/UAE Emirates) 6.12:07 (povp. hitrost 44,1 km/h), 2. Mathieu van der Poel (Nizozemska/Alpecin-Deceuninck) +0:16, 3. Mads Pedersen (Danska/Trek-Segafredo) 1:12, 4. Wout van Aert (Danska/Jumbo-Visma), 5 Nelson Powless (ZDA/EF Education-EasyPost) oba isti čas ... Matej Mohorič (Bahrain Victorious), Luka Mezgec (oba Slovenija/Jayco AlUla) odstop.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta