(POGOVOR) Damir Puškar: Po rojstvu otrok misel o tujini opustil, zaslužki ga nikoli niso zanimali

Slovenski futsal še ni imel tako kakovostnega vratarja, kot je Damir Puškar. Ljubljančan je nosil majico najboljših slovenskih klubov, z njimi pa osvojil toliko lovorik, kolikor še noben vratar. To potrjujejo tudi številke: sedem naslovov državnega prvaka, tri z Litijo, po dva z Mariborom in Dobovcem, in devet pokalnih lovorik, štiri z Litijo, tri z Dobovcem in dve z Mariborom, in še nekaj superpokalov. V reprezentančni majici je branil na 115 tekmah in bil desetletje nezamenljiva številka ena. Državnemu dresu je pomahal v slovo februarja, ko so v kvalifikacijah že sedmič zaman naskakovali uvrstitev na svetovno prvenstvo, še vedno pa navdušuje na klubski sceni, pri Dobovcu.

Leta 1987 v Ljubljani rojeni nogometaš se dobro spominja začetkov svoje poti. "Začel sem v vratarski šoli Slovana na Kodeljevem, skupaj z dve leti starejšim Samirjem Handanovićem. A ker sem po prehodu v mladinsko ekipo začutil, da se bom zaradi skromne višine, merim 180 centimetrov, težko uveljavil, sem se odločil za futsal klub Mokerc Ig, kamor me je zvabil trener Sead Nadarević." Od leta 2005 do 2008 je branil za ekipo Jome Buon Piatto, nato sedem let za Litijo, dve za Proen Maribor in jeseni leta 2017 prestopil v Dobovec Pivovarno Kozel. Pravi, da mu je futsal dal veliko: "Če ga ne bi bilo, vprašanje, kje bi končal. Postal je del mojega življenja, brez njega si ne predstavljam vsakdana. Ko si mlad, je okoli tebe polno skušnjav. S športom sem se jim ognil."

Puška, Puška ... se ne pozabi

Prvič je oblekel dres z državnim grbom 19. maja leta 2006, v Rusiji je branil za reprezentanco do 21 let na neuradnem evropskem prvenstvu, za člansko debitiral 14. marca leta 2009 proti Iraku. "V času, ko smo igrali Rusiji, sem bil že zaposlen, šefi pa mi niso odobrili dopusta, niti neplačanega ne. Dal sem odpoved in odpotoval. Nastop za reprezentanco je bil zame velik izziv in čast. Svoje odločitve nikoli nisem obžaloval, kajti moja športna pot bi bila zagotovo drugačna. Po vrnitvi sem dobil zaposlitev pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Delam v skladišču, zadovoljen sem, očitno so tudi delodajalci, ki so vselej imeli veliko razumevanja za nogometne obveznosti."

Ko je pred tremi leti v družini Puškar zavekala Ema, je novopečeni očka večkrat dejal, da bo sklenil futsalsko pot. Toda evropskega prvenstva 2018 v Stožicah ni želel izpustiti. "Na vsaki tekmi se je zbralo po deset tisoč gledalcev, da so skandirali Puška, Puška …, tega nikoli ne bom pozabil. Škoda, da smo izpadli v četrtfinalu, po porazu z Rusijo. Nisem ga sprejel z lahkim srcem, zapravili smo veliko priložnost za še odmevnejši dosežek," se enega vrhuncev spomni Puškar, ki je takrat v pogovoru za Večer spet omenil, da kani zapustiti reprezentanco v primeru neuspeha v kvalifikacijah za SP. In jo tudi je. "Rad imam slovenski dres, himno, grb, toda ocenil sem, da je napočil čas, da se umaknem."

Maribor okužili s futsalom

Ko se je Puškar poleti leta 2015 iz Litije preselil v tedanji mariborski klub Re/Max, pozneje Proen in FutureNET, ni slutil, da bo pomagal k sijajnemu uspehu - dvojni prvenstveni in pokalni kroni. "Čeprav smo imeli odlične igralce, nismo bili prepričani, da se lahko zavihtimo na vrh slovenskega klubskega futsala." V sezoni 2016/17 so se med 54 klubi v ligi prvakov uvrstili med 16 najboljših, žal pa nato naleteli na nepremagljivo oviro, evropskega prvaka Inter iz Madrida s fenomenalnim Ricardinhem.

"Tekmo v dvorani Tabor je spremljalo kar 3000 navijačev, kar dovolj zgovorno kaže, da je ta šport v štajerski prestolnici dobil širok krog privržencev. Sezono kasneje smo bili še boljši, celo deveti, kar je ob šestem mestu z Litijo moj največji dosežek v ligi prvakov. Kdo ve, kako bi se nadaljevalo, če mariborski klub ne bi ostal brez sponzorja in denarja, zaradi česar je usahnil," obžaluje Puškar, ki mu je Maribor ostal v srcu. "Bil sem član odlično organiziranega in vodenega kluba. Bili smo tudi dobra klapa, čeprav smo igrali fantje z vseh vetrov. Vedno je bilo zabavno. Žal mi je, da se je končalo tako klavrno."

O tujini ni veliko razmišljal

Z nepozabnimi obrambami je vzbudil zanimanje uglednih klubov iz tujine. "O odhodu pa nisem veliko razmišljal, čeprav bi zaslužil veliko več kot v domačih klubih. Ko se je rodila Ema in pred približno letom in pol še dvojčka, sem misel na tujino povsem opustil," ki se je po mariborski zgodbi leta 2017 preselil v Dobovec. A na treninge tja se vozi največ dvakrat na teden. "Enkrat treniram še s futsalerji Vrhnike, v Ljubljani pa postorim še kaj za ohranjanje pripravljenosti."

Z Dobovčani Damir Puškar nadaljuje zbiranje lovorik, v prvenstvu, ki je bilo po 6. krogu prekinjeno, bo jurišal na tretji naslov. V petek naj bi bil na Ptuju obračun z moštvom, ki jim s popolnim izkupičkom nepričakovano dela družbo na vrhu lestvice. "Pričakovali smo, da bo Litija naš najnevarnejši tekmec, a se je nenadejano pojavil ptujski klub z mlado in ambiciozno zasedbo, ki jo vodi prekaljeni Robert Grdović," je povedal vratar, ki je prejel le osem golov. A ta uspeh pripisuje celotni ekipi, ki ima spet visoke cilje tudi v ligi prvakov.