Pred SP v košarki: Ne le medalje, tudi olimpijske vstopnice čakajo

Zoran Mijatović
24.08.2023 06:00

V petek ob 10. uri se s prvimi tekmami začne svetovno prvenstvo v košarki. Slovenci bodo na parket prvič stopili v soboto ob 13.30 proti Venezueli

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kmalu bo jasno, kdo ima najboljšo reprezentanco na planetu.
Reuters

Japonska (Okinava), Indonezija (Džakarta) in Filipini (Quezon CIty, Pasay in Bocaue z največjo dvorano na svetu Phillipine Areno s 55.000 sedeži) bodo od petka - uvodne tekme se začnejo ob 10. uri po slovenskem času, Slovenija pa bo proti Venezueli zaigrala v soboto ob 13.30 - dom 32 najboljših košarkarskih reprezentanc na svetu. To bo že 19. izvedba svetovnega prvenstva v košarki - in 19. bosta nastopili le dve državi; Brazilija, ki denimo tudi v nogometu še ni izpustila svetovnega prvenstva, in ZDA, ki so vselej prvi favorit velikih tekmovanj. Tudi letos, pa čeprav nastopajo brez največjih zvezdnikov.

Še največji je kar - selektor. Steve Kerr je devetkratni NBA-prvak; petkrat mu je uspelo kot košarkarju (Chicago Bulls in San Antonio), štirikrat kot trenerju Golden Stata. Na tokratno SP je v ekipo povabil same reprezentančne debitante; prvo peterko sestavljajo Jalen Brunson, Anthony Edwards, Brandon Ingram, Mikal Bridges in Jaren Jackson mlajši, s klopi veliko prispevata še Austin Reaves in Tyrese Haliburton. Ne, ni LeBrona Jamesa, Kevina Duranta ali katerega od drugih superzvezdnikov, a ta ekipa je na petih pripravljalnih tekmah zabeležila same zmage, in to proti Španiji, Sloveniji, Grčiji, Nemčiji in Portoriku. No, vsa ta avra nepremagljivosti ameriških košarkarjev hitro zbledi ob pogledu na minula prvenstva - resda si Američani skupaj z Jugoslavijo in njenimi naslednicami (ZR Jugoslavijo ter Srbijo in Črno goro) delijo rekord, pet zlatih medalj, a na zadnjih šestih prvenstvih so do lovorike prišli le dvakrat - 2010. in 2014., obakrat tudi čez Slovenijo.

Od favoritov do debitantov

Tako pred tem (2006) kot po tem (2019) je naslov pripadel Španiji. V vseh zadnjih štirih primerih pa je bil zmagovalec okronan zasluženo - brez enega samega poraza na turnirju. Prav Španci, tudi lanski evropski prvaki, skupaj s Francozi, Kanadčani in Avstralci sodijo v najožji krog favoritov za medalje, v širšega pa tudi Slovenci, Srbi, Nemci ... A ne bodo štele le medalje; za reprezentance bo pomembna tudi razvrstitev od petega do osmega mesta. Ob gostiteljih olimpijskih iger leta 2024 Francozih se bosta namreč tja uvrstili še dve najboljši evropski reprezentanci s svetovnega prvenstva.

Slednje je v košarki sicer manj imenitno tekmovanje kot olimpijski turnir, je pa leta 2019 s širitvijo s 24 na 32 reprezentanc pridobilo globalno veljavo. Denimo dvoboj Kitajske in Poljske je leta 2019 prek vseh kanalov spremljalo kar rekordnih 70 milijonov ljudi. Ja, v dobrih 20 letih so se Kitajci tudi košarkarsko razvili, potem ko so na SP 1978 od Brazilcev prejeli rekordnih 154 točk. Nič manjšega zanimanja ne gre pričakovati na Filipinih, v eni redkih držav, kjer je košarka šport številka ena. V štirih državah pa bodo z zanimanjem spremljali debi svojih reprezentanc na tovrstnem tekmovanju; na SP bodo prvič nastopili Latvija, Gruzija, Zelenortski otoki in Južni Sudan.

Čez četrtfinale še ni šlo

Izvzemši sodelovanje Slovencev v času skupne Jugoslavije (Ivo Daneu, Aljoša Žorga (oba 1970), Peter Vilfan (1978) in Jure Zdovc (1990) so bili tudi svetovni prvaki) je samostojna Slovenija na svetovnih prvenstvih nastopila trikrat. Na Japonskem leta 2006 je z izkupičkom treh zmag in treh porazov izpadla v osmini finala proti Turčiji in zasedla dvanajsto mesto, štiri leta kasneje v Carigradu je v četrtfinalu klonila proti gostiteljem, v razigravanju od 5. do 8. mesta pa še proti Španiji in Rusiji, leta 2014 pa je v četrtfinalu v Barceloni morala priznati premoč kasnejšim zmagovalcem Američanom, razigravanja od petega do osmega mesta pa več ni bilo. V zdajšnji zasedbi selektorja Aleksandra Sekulića, ki je bil pomočnik Aleša Pipana leta 2006 in Memija Bečirovića leta 2010, so štirje igralci z izkušnjami iz leta 2014 - Aleksej Nikolić, Klemen Prepelič, Jaka Blažič in Zoran Dragić. Preostalo dvanajsterico, ki ji bo načeloval prvi zvezdnik prvenstva Luka Dončić, sestavljajo Žiga Samar, Mike Tobey, Gregor Hrovat, Žiga Dimec, Bine Prepelič, Gregor Glas in Jakob Čebašek.

Tokrat bo Slovenija spet igrala na Japonskem, ker si jo je ta - kot je imela možnost vsaka sogostiteljica - izbrala. Jasno, glavni magnet je bil Luka Dončić. Filipinci so se odločili za ZDA, Indonezija pa za Kanado. Slovenija se bo v skupini F v soboto pomerila z Venezuelo, v ponedeljek z Gruzijo in v sredo z Zelenortskimi otoki. V štiričlanski skupini mora osvojiti eno od prvih dveh mest, da se uvrsti v drugi del tekmovanja oziroma v skupino K, kamor se bosta kvalificirali še najboljši ekipi iz skupine E (Avstralija, Nemčija, Finska, Japonska). Šele prvi dve mesti iz te novoustanovljene skupine K vodita v četrtfinale, kjer bi lahko bili tekmeci Španija, Francija, Kanada ali Brazilija.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta