Trije dvoboji od devetih kvalifikacijskih za finalni turnir Pokala Billie Jean King (BJK) so se končali z izidom 3:2 v zmagah, a le Slovenke so se v Kopru proti Romunkam vrnile po zaostanku z 0:2. Takšno vstajenje je v elitnem tekmovanju ženskih reprezentanc sila redko, zgodilo se je le osemkrat, nazadnje pred osmimi leti. Začelo se je s sobotnim prebujenjem Tamare Zidanšek, ki se je proti Ani Bogdan vrnila iz izgubljenega položaja, saj je tekmica kar trikrat servirala za zmago. Nato je Kaja Juvan gladko opravila z Jaquelin Cristian. V igri parov, ki se je zaradi nevihtnih oblakov na Obali zavlekla v nedeljo, pa sta Slovenki še enkrat zrežirali preobrat za nepozabno slavje ob zgodovinski uvrstitvi med najboljših dvanajst reprezentanc sveta.
"Ne vem, kako nam je uspelo"
"Po eni strani čutim veliko veselje, po drugi pa je bil tako blizu poraz, da kar ne morem verjeti, da smo zdaj tukaj," je še dolgo po koncu zmajevala z glavo Kaja Juvan. "Ponosna sem na celo ekipo, bili smo dve točki od poraza, vrnili smo se. Poznala se je prednost domačega terena, navijači so bili vrhunski. Po pravici, ne vem, kako nam je uspelo, ampak nam je, to je pomembno," je dodala Tamara Zidanšek.
Ples v krogu, solze sreče v potokih in šampanjec prav tako. Že dve igri pred koncem je ta "prišel" pod stole strokovnega štaba ob igrišču. Slavje je moralo priti po toliko vložene energije, upanja, vere. "Jaz sem že ves čas čutil, tudi ob 0:2," se je pohecal kapetan Andrej Kraševec. Kot majhen otrok se je veselil, tekal po igrišču, škropil s šampanjcem, objemal vse po vrsti. "Zadnji dan sem imel dober občutek, ampak imel sem ga že v petek, pa se ni izšlo. Fenomenalno. Na koncu se je vsem skrajšala rokica, ampak tak preobrat je neverjeten. Navdušen sem, vesel, vse."
To je kronski uspeh generacije, ki prejšnjo zlato - s Tino Pisnik, Katarino Srebotnik, Tino Križan in Majo Matevžič, ta je že igrala v četrtfinalu BJK - lahko novembra še preseže. V to so verjeli, ko so leta 2017 začeli pisati novo zgodbo. "Začeli smo jo v drugi evroafriški skupini, bilo je težko. Jaz in Šani, Daniel Šantl, moj pomočnik, sva bila sama s štirimi puncami. Skupaj s predsednikom strokovnega sveta smo rekli, da bomo začeli graditi na Tamari in Kaji, Točno to smo napovedali, ratalo nam je, kaj naj še rečem," je bil presrečen Kraševec.
Po paktu maščevanja se je zasukalo
Najboljši Slovenki pa tudi. Zidanškova, 102. igralka na lestvici WTA, je voz povlekla iz brezna proti 58. po maratonskem triurnem dvoboju in po zaostanku 2:5 v tretjem nizu. "Takrat sem imela v glavi začrtano, kaj bom naredila. Včasih se šele, ko nimaš izbire, tega držiš. Začutila sem, da se malo boji zmagati. Vedela sem, da bom s 'fajtom' veliko dosegla," je dejala Konjičanka in se pet let starejši Romunki oddolžila za poraz na lanskem WTA turnirju v Portorožu. S tem je Juvanovi dala zalet za izenačenje na 2:2: "Adrenalin, ker se je Tami vrnila, me je ponesel. Rekla sem, da moram izkoristiti, če se je tako borila in izborila še en dvoboj." Prejšnji večer, ko niso obupavali nad nezavidljivim položajen, sta sklenili pakt. "Rekla mi je, 'prosim, premagaj jo (Jaquelin Cristian, op. p.), ker sem že tolikokrat izgubila proti njej'. Dejala sem, da če bo ona maščevala mojo nasprotnico, bom jaz njeno," je razkrila 22-letna Ljubljančanka, ki je priborila odločilni peti dvoboj.
Najboljši Slovenki sta še drugič v enem dnevu morali na igrišče proti svežim, Marii Irini Bara in Monici Niculescu, ki sta sploh prvič zaigrali na Obali, a pri 3:3 je bil dvoboj prekinjen, nadaljevanje pa prestavljeno na nedeljo. Je bilo to dobro ali slabo, so se pojavila ugibanja. "Bilo nam je vseeno. V soboto smo imeli veter v krilih, a bil je dan dolg, poln emocij in smo v nedeljo startali z novo energijo, čeprav niti to ni enostavno," je dejala Zidanškova. Tri leta mlajša kolegica je dodala: "S Tami sva si rekli, greva na polno. Uporabiti sva morali vsa orodja. Romunki sta kvalitetni igralki dvojic, toda bili sta pod pritiskom, ker so ves čas vodile, me pa smo jih lovile."
Dobro vzdušje tudi na dnu
Če je Zidanškova zmago nad Bogdanovo ocenila kot največjo v reprezentančni karieri, je Juvanova to iz igre parov: "Zelo dolgo jih nisem igrala in sem se presenetila, da še vse deluje. Tudi prejšnji dvoboj (s Kitajkami, op. p.) mi je veliko pomenil, še oči me je gledal. To je bila najina stvar in mi še več pomeni, da lahko to nadaljujem." Toliko kot zmage je bila vesela še nečesa drugega. "Da se zabavamo, povežemo, uživamo. Zmagujemo skupaj, krvavimo skupaj, razočarani smo skupaj. Vsi se podpiramo. Ponosna sem, da sem del te ekipe."
Tudi Štajerki kolektivni uspeh ogromno pomeni: "Zaradi punc, trenerjev, strokovnega štaba, dobra ekipa smo, uživamo ne glede na to, kako nam gre. Tudi ko smo bili na dnu, smo se imeli fajn, poskušali smo držati dobro vzdušje, smo se smejali. Vsem je toplo pri srcu." A kak je recept za nezlomljiv ekipni duh: "Malo nori ljudje in se smejimo najbolj smotanim stvarem," se je zasmejala. Kaj pa pričakuje od novembrskega finala v elitni družbi? "Najprej slavje, ni še čas za razmišljanje o tem. Vem pa, da bomo imeli 'spirit', da bo fajn. Dobrega vzdušja nam nihče ne more vzeti. Kako se bo odvilo, je odvisno od nas, včasih pa tudi ne. Tam bodo najboljše na svetu, z njimi hodimo s turnirja na turnir, ampak ekipno tekmovanje je nekaj drugega. Vse bomo naredili za en tak ponovni uspeh."
Rezultati: Tamara Zidanšek - Ana Bogdan 3:6, 7:6 (4), 7:5; Kaja Juvan - Jaqueline Cristian 6:2, 6:4; Zidanšek/Juvan - Irina Maria Bara/Monica Niculescu 4:6, 6:2, 6:4.
